Novembrski prispevek je zapisal gostujoči avtor Luka Kelc, slovenist in sociolog ene izmed zadnjih predbolonjskih generacij, prejemnik študentske Prešernove nagrade za diplomsko delo. S pretanjenim
Lektorji se že 20 let povezujemo tudi v Lektorskem društvu Slovenije. Ob tej priložnosti smo v četrtek, 20. oktobra 2016, v sejni dvorani Ministrstva za kulturo pripravili okroglo
Pogovarjali smo se o aktualnosti priporočil glede rabe trpnika oz. tvornika v slovenščini.
Predavanje je bilo zastavljeno nekoliko ambivalentno, in sicer se je prvi del dotaknil vloge lektorjev v slovenski družbi, drugi pa je bil posvečen jezikovnotehnološkim vidikom, med drugim je bil nekoliko podrobneje predstavljen tudi ravnokar nastali korpus Lektor.
Da je lektor kot sledni pes – izurjen (za napake, namreč) –, to je povsem jasno in vsakomur očitno dejstvo. Včasih se komu zdi, da
ODLIČNO BESEDILO TERJA – ODLIČNEGA BRALCA Prevajalec in lektor imata več skupnega, kot bi sodili na prvi pogled: oba se ukvarjata z jezikom in oba lovita ravnotežje med
Kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, urejanjem in pripravo vsakovrstnih besedil za objavo v najširšem smislu, je prav gotovo obremenjen (tudi pozitivno) s popolnostjo in
Zamejski Slovenci so se pri lektorjih zanimali o naslonskem nizu in besednem redu v stavku. Bolj ko smo to proučevali, bolj smo se zavedali, da v besedni red lektorji precej posegamo.
Prav in narobe sta nepogrešljiv del lektorskega besednjaka in prav je, da jima kot ključnemu vidiku lektorskega sveta posvetimo kratko razmišljanje, zlasti ob konkurenci primernega
V dvajsetem letu Lektorskega društva Slovenije smo povabili na predavanje Tončke Stanonik, lektorice, pisateljice in urednice ter spoštovane članice našega društva. Kot lektorica je sodelovala tudi pri zahtevni
