Pomembna vprašanja

Pogosta vprašanja

Kaj mora naročnik ali pisec vedeti, preden poišče lektorja za svoje besedilo?

Priporočamo, da si odgovorite na deset vprašanj:
1. Zakaj za svoje besedilo potrebujete profesionalnega bralca?
2. Kaj pričakujete od lektorja oziroma jezikovnega svetovalca?
3. Kako bi lahko bilo besedilo (še) jasnejše, razumljivejše in učinkovitejše?
4. Koliko časa ste predvideli za profesionalno jezikovno urejanje?
5. Kako obsežno je vaše besedilo (število znakov brez presledkov)?
6. Ali bo lektor želel videti vaše besedilo že za oblikovanje ponudbe?
7. Ali je pri računu za lektoriranje možen količinski popust?
8. Koliko taka storitev stane in kako se plača (podjemna pogodba, račun)?
9. Kateri profesionalni bralec je primeren za pregled vašega besedila?
10. Ali menite, da je za to potrebno tudi dobro poznavanje izbranega področja?
Poiščite strokovnjaka, ne najcenejše ponudbe.

Ali se lahko včlanim v Lektorsko društvo Slovenije?

Članstvo v društvu je prostovoljno. V društvu se združujejo:

  • redni člani (lektorji),

  • mladi člani (mladi lektorji),

  • pridruženi člani,

  • študenti slovenistike oziroma jezikoslovne smeri,

  • podporni člani,

  • častni člani.

 

Redni član Lektorskega društva Slovenije je, kdor lektorira, ima za to ustrezno izobrazbo, se strokovno ukvarja s slovenskim jezikom, spoštuje kodeks poklicne etike in poklicne standarde, priznava statut društva, se ravna po njem in redno plačuje članarino.

 

Člani Lektorskega društva Slovenije s plačano članarino za leto 2018 po novem statutu, sprejetem 12. aprila 2019, so postali redni člani društva brez potrebnih dodatnih dokazil in dokumentacije, če so plačali članarino za leto 2019.

 

Mladi član je redni član 5 let po magisteriju 2. bolonjske stopnje oziroma kdor lektorira, je mlajši od 30 let, ima ustrezno izobrazbo in redno plačuje članarino.

 

Pridruženi član je posameznik, ki se poklicno ukvarja z jezikom (npr. prevajalec, novinar, strokovnjak, ki lektorira strokovne objave ipd.), priznava statut društva in redno plačuje članarino.

 

Član študent je študent slovenistike oziroma druge jezikoslovne ali sorodne smeri (npr. primerjalna književnost, novinarstvo).

 

Podporni član je fizična ali pravna oseba (vendar ne pravna oseba javnega prava), ki ne lektorira, želi pa prispevati k izpolnjevanju ciljev Lektorskega društva Slovenije oziroma k skupnim interesom stroke, priznava statut društva in redno plačuje članarino.

 

Naziv častnega člana lahko dobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva. Naziv častnega člana društva lahko društvo podeli tudi nečlanu, ki ima velike zasluge na področju lektoriranja oziroma skrbi za slovenski jezik v javni rabi.

Kako se lahko včlanim v Lektorsko društvo Slovenije?

Prenesite si prijavnico tukaj:

Prijavnica za pridružene in podporne člane: 

Prijavnico natisnite in izpolnite. Izpolnjeno prijavnico pošljite skenirano na e-naslov Lektorskega društva Slovenije. info@lektorsko-drustvo.si, lektorji.slovenije@gmail.com.

Kandidat za rednega (mladega) člana Lektorskega društva Slovenije prijavnici priloži življenjepis z dokazili o pridobljeni izobrazbi in priporočila vsaj treh rednih članov društva.

Člani študenti so dolžni vsako leto predložiti potrdilo o vpisu v visokošolsko izobraževanje, ob včlanitvi v društvo pa izpolniti tudi prijavnico.

Kandidati za pridružene in podporne člane izpolnijo le prijavnico, pripravljeno zanje.

Pogoj za dejansko včlanitev je plačilo članarine.

S podpisom pristopne izjave in plačilom članarine postanete član Lektorskega društva Slovenije in imate pravico do objave podatkov na spletni strani društva. 

Kolikšna je članarina?
Po 10. členu statuta Lektorskega društva Slovenije članarino plačamo do konca maja 2021, in sicer v znesku glede na vrsto članstva in z nakazilom na društveni transakcijski račun (glejte UPN v nadaljevanju). Hvala.
Redni člani 35 EUR
Mladi člani 25 EUR
Pridruženi člani 25 EUR
Upokojeni člani 20 EUR
Študenti, častni člani in člani po 70. letu starosti 0 EUR
Podporni člani (fizične osebe) 20 EUR
Podporni člani (pravne osebe) 200 EUR
Kako lahko pridobim lektorsko licenco?

Lektorsko društvo Slovenije ne podeljuje licence za lektoriranje in (še) ni vzpostavilo sistema licenciranja. Si pa prizadevamo za ureditev dejavnosti. O tem sproti obveščamo svoje člane in povzetke objavljamo na spletni strani.


Občni zbor 2019 je sprejel nov statut Lektorskega društva Slovenije. Med nameni Lektorskega društva Slovenije je urejanje stanja na področju podeljevanja listine, ki potrjuje kakovost, strokovnost in izkušenost lektorja/jezikovnega svetovalca. Med nalogami, s katerimi se uresničuje namen društva, pa je organiziranje postopka za podeljevanje te listine. Zato je občni zbor 2019 sprejel tudi pravilnik o certifikatu Lektorskega društva Slovenije, ki bo začel veljati ob vzpostavitvi registra lektorjev/jezikovnih svetovalcev. Ker tak register zahteva veliko časa in denarnih sredstev za oblikovanje in zagon, zaradi nujnosti ureditve naše dejavnosti medtem ne moremo čakati križemrok. Zato smo v novem statutu opredelili več kategorij članov. Z njimi smo storili manjši, pa vendar vsaj en korak k uskladitvi znanja, zmožnosti, usposobljenosti in dodane vrednosti pri naših storitvah na trgu jezikovnih poklicev.

Kako se zagotavlja kakovost lektoriranja?

Zanimanje lektorjev (članov Lektorskega društva Slovenije in nečlanov tega društva) ter javnosti (avtorjev besedil, bralcev, naročnikov besedil) za dokument, ki bi potrjeval lektorjevo usposobljenost za delo, je vedno večje. Razlog je izjemno širjenje nelojalne in neustrezne konkurence na področju lektoriranja – to delo ponujajo posamezniki na raznih spletnih straneh in prevajalske agencije, opravljajo pa ga tudi ljudje, neusposobljeni za lektoriranje, velikokrat celo brez ustrezne izobrazbe. Javnost pričakuje kakovostne storitve za primerno ceno. Zato si stanovsko društvo lektorjev prizadeva za sistem licenciranja lektorskega poklica, s katerim bi se uskladili znanje, zmožnosti, veščine in dodana vrednost pri storitvi, ki jo opravlja licencirani lektor.

 

Za urejeno dejavnost in poklic je pomembna tudi ozaveščenost javnosti, iz katere pravzaprav izhaja potreba po lektoriranju in urejanju besedil. Kako doseči, da bo javnost vedela, kdo se je naučil vsaj minimuma lektorskih veščin, kdo je izkazal metajezikovno zmožnost, zmožnost kontekstualizacije, širino pri uporabi virov in najsodobnejših pripomočkov ter veščino komuniciranja z avtorjem in oblikovanja odlične storitve? V Lektorskem društvu Slovenije menimo, da na ta vprašanja lahko odgovarja premišljen sistem licenciranja oziroma potrjevanja strokovne usposobljenosti z dokumentom, ki ga izda strokovno združenje.

Kdaj bo mogoče lektorsko licenco pridobiti s pisnim preizkusom?

V Lektorskem društvu Slovenije menimo, da je potreben premišljen sistem licenciranja oziroma potrjevanja strokovne usposobljenosti z dokumentom, ki ga izda strokovno združenje. Da to ni mogoče z enim samim pisnim preizkusom veščine lektoriranja, smo ugotovili leta 2014, ko smo v projektu, ki ga je podprlo Ministrstvo RS za kulturo, izvedli poskusni preizkus za pridobitev lektorske licence. Naš namen je bil ugotoviti merila, po katerih bi lahko presojali usposobljenost lektorja. Čeprav med vključitvenimi kriteriji ni bila izključno slovenistična ali vsaj jezikoslovna izobrazba, so se k poskusnemu preizkusu prijavili v veliki večini slovenisti in slavisti.

 

  • Glede vrednotenja in ocenjevanja poskusnega preizkusa za lektorsko licenco so izstopale naslednje ugotovitve:
    s preizkusom ne smemo ocenjevati, kako hitro je lektor zmožen lektorirati, ampak njegovo usposobljenost za lektoriranje;
  • dokler lektorji nimamo oblikovanega in sprejetega nekakšnega standardnega operacijskega postopka (SOP) za lektoriranje (ostaja vprašanje, ali je tak SOP za našo dejavnost sploh mogoč), bi bilo merilo večinskega popravka v skupini kandidatov, vključenih v preizkus, velika napaka;
  • idealno bi bilo merilo minimalnega popravka, vendar pa tudi pri poskusu oblikovanja tega trčimo v različno pojmovanje knjižnojezikovne norme, sprejemanje in razlago Slovenskega pravopisa in Slovarja slovenskega knjižnega jezika;
  • ostaja vprašanje, kje je ločnica med sprejemljivim popravkom, skladno s knjižnojezikovno normo v razmerju z uveljavljenim standardom, in merili različnih mikrookolij (različni mediji, založništva, stroke), ki se kažejo v “živem jeziku”;
  • poskusni preizkus za licenco je pokazal, da je lektorjevo preverjanje informacij po pravopisu, SSKJ, spletu, korpusih še vedno nezadostno;
  • neodgovorjeno ostaja vprašanje, kako vrednotiti lektorjevo delo za lektorsko licenco, če pa je odvisno od toliko znanih in še neugotovljenih dejavnikov;
  • natančneje je treba opredeliti, kaj preverjamo in kaj lahko preverjamo;
  • morda je rešitev v bolj ciljanih besedilih in nalogah, ki bi preverjale posamezne ravni lektorjevega dela;
  • nekateri lektorji še vedno iščejo seznam merljivih napak;
  • za vrednotenje lekture bi bilo dobro v preizkus umestiti tudi leposlovno besedilo, saj se v takem besedilu bolj izrazi razkorak med avtorjem, besedilom in lektorjem, jasneje se opazi lektorjevo čistunjenje;
  • pomembna ovira pri lektorskem delu je neobvladovanje urejevalnikov besedil in tehnologij;
  • ne nazadnje je kritičnega premisleka potrebna tudi ugotovitev, da je bilo za večino udeležencev poskusa 120 minut premalo za lektoriranje 5 avtorskih strani.

 

Ostaja potreba po tem, da poudarimo, kaj je prav in kaj narobe v naši dejavnosti in delu. Potrebujemo natančnejšo opredelitev smernic ali vsaj referenčnega okvira, v katerem delujemo kot lektorji. Zato je društveno prizadevanje še naprej usmerjeno v strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje lektorjev. Za uspešen licenčni sistem bo nujen portfeljski del oziroma pametna rešitev za zbiranje in obdelavo lektorjevih referenc.