SPiPP bogatejši za več kot 500 priimkov
Študentje mariborske univerze so v sodelovanju z Lektorskim društvom Slovenije v preteklih štirih mesecih spletno stran za pomoč pri tvorbi svojilnih pridevnikov SPIPP nadgradili z več kot 500 priimki in novimi uporabniškimi možnostmi.
Pet mesecev po predstavitvi projekta SPiPP 2019 v prostorih Ministrstva za kulturo v Ljubljani (skupaj z Govornim pomočnikom) so študentje različnih fakultet Univerze v Mariboru – tudi tokrat v sodelovanju z Radiem Slovenija, ki je organiziral snemanje posnetkov v Ljubljani – že nadgradili prvotni projekt. Novi skupini študentov pod mentorstvom Igorja Peska s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Irene Stramljič Breznik s Filozofske fakultete je kljub zaprtim knjižnicam uspelo zbrati nove priimke, jih pregledati in ustrezno kategorizirati glede na posebnosti pri tvorbi svojilnih pridevnikov. Teh je kar nekaj, vsaj pri vprašanju krajšanja ali podaljševanja osnove pa si pomagamo z obliko priimka v rodilniku. Pri obravnavi gradiva so študentje sodelovali z Lektorskim društvom Slovenije – z zbranimi primeri iz tradicije in žive rabe sta jim pomagala njihov strokovni mentor Rok Dovjak, ki je zanje pripravil tudi posebno predavanje o osebnih lastnih imenih, posebej azijskih, in Kristina M. Pučnik, ki je zbranim študentom predstavila vlogo lektorja in lektoriranja v sodobni jezikovni kulturi. Skupaj s pedagoško mentorico Stramljič Breznikovo sta tudi pregledovala opravljeno delo. Z nekaj izjemami je usklajevanje in izobraževanje celotne projektne skupine večinoma potekalo po videozvezi.
Novosti
SPiPP je spletni pravorečni pripomoček, ki nam pomaga pri usvajanju pravil za tvorbo svojilnega pridevnika, saj ponuja preprosto iskanje med različnimi tipi izvorno neslovenskih priimkov. Nastal je v okviru študentskega projekta ŠIPK, ki naj bi spodbudil povezovanje sodelujočih – ne glede na starost in študijsko smer – ter z delodajalci. Eden izmed ključnih vidikov projekta je tudi seznanitev s prakso ter zaposlenimi v ustanovah, s katerimi so udejanjali prijavljeno zamisel.
Medfakultetna skupina študentov – deset slušateljev Filozofske fakultete, Fakultete za naravoslovje in matematiko, Pedagoške fakultete ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – je letos naboru 800 priimkov dodala še dobrih 550 priimkov iz Velikega splošnega leksikona, pri vseh pa pripisala izgovor, priimek v rodilniku, iz njega izpeljan svojilni pridevnik in kodno oznako pravila za njegovo tvorbo. Tokratna različica SPiPP-a je poleg obogatene priimkovne zbirke in pravil (v ta so odslej nazorno zajeta tudi imena Daljnega vzhoda) prinesla še enkrat po spletu in v literaturi preverjen izgovor, spremni aparat za boljše razumevanje orodja, študije primerov ter več programskih možnosti, ki olajšujejo iskanje posameznih priimkov, pravil, spremljajo in podajajo zgodovino iskanja ter omogočajo lažje osveževanje pripomočka tudi za programsko manj vešče skrbnike spletne strani. Računalniški del ekipe je spletno stran priredil tudi za hitro iskanje na pametnih telefonih.
Študije primerov
Kljub nazornim in natančnim pravilom, ki naj bi uporabnika čim bolj nedvoumno usmerjala k najprimernejši različici svojilnega pridevnika iz nekega tujega priimka, se je izkazalo, da je kar nekaj priimkov mogoče obravnavati po več pravilih. Zanimivi so priimki izseljencev, ki se pogosto izgovarjajo na več načinov, zato se mora pisec sam odločiti, kateremu izgovoru dati prednost. Poleg teh obstajajo ustaljene oblike, ki nas navajajo na nekatere posebnosti. Ali gre zgolj za izjeme, je bil namen nakazati s študijami primerov.
Študenti so tudi z besedilnimi korpusi pretresli nekatere tipe imen, pri katerih so dvojnice najpogostejše, raba pa večkrat odstopa od pravopisnih priporočil. Gre za naslednja vprašanja: 1. podaljšava z j pri imenih, katerih osnova se konča na glas r (Ignarro, Baudelaire, Bolivar), 2. pisno upoštevanje preglasa pri imenih, ki se končajo na tz (Fritz, Deutz), 3. pisno upoštevanje preglasa pri imenih, ki se končajo na ts (Keats), 4. obravnava morebitnega polglasnika v končaju skandinavskih imen na -sen (Baggesen, Andersen), 5. obravnava polglasnika v končaju angleških imen (Warren, Bentham), 6. izpis glasu j pri imenih, ki se končajo s samoglasniškim sklopom (Garcia, Bartolomeo), in 7. krajšanje osnove pri romanskih in slovanskih imenih, ki se končajo na e (Bonaparte, Čašule).
Gradivo, na katerem temeljijo študije, je načeloma sestavljalo po 20 priimkov, kar je razmeroma malo, vendar so ga avtorji pripravili tudi z mislimi na novi slovenski pravopis, saj se bodo pravopisci lotili tudi teh vprašanj.
