Predavanja in delavnice

Kdo zna, kdo ve, kdo uči? O prepričanju, da Slovenci in Slovenke ne znajo dovolj dobro slovenščine

Nehvaležno je govoriti o tem, kaj je v jeziku prav in kaj ni. Ljudje se razlikujemo po svojem poklicnem poslanstvu, naša dolžnost pa je razumeti, kaj je nekdo zapisal ali povedal. Namen lektoriranja je zagotavljanje kakovostnih besedil, seveda pa to še ne pomeni, da sme lektor besedilo spreminjati po svoji meri in volji. Drugi namen je posredno in neposredno učenje jezika. Lektorjevo pomoč potrebujejo govorci ali pišoči, ki jezika ne znajo dovolj dobro ali ga znajo, a ne zmorejo oblikovati besedila, in še tretji, ki bi besedilo znali oblikovati, če bi se malo potrudili, a se jim ne ljubi.

Slovenščina v vzgoji in izobraževanju

Gosti okrogle mize Slovenščina v vzgoji in izobraževanju so bili: Danica Cedilnik, dr. Irena Krapš Vodopivec, dr. Nataša Potočnik, Branko Šimenc in mag. Marjeta Doupona Horvat. Moderatorka je bila dr. Simona Bergoč, vodja Sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.

Pisanje pridevnikov na -ov, -ev, -in iz lastnih imen

Namen predavanja je bil opozoriti na dejstvo, da je pri izlastnoimenskih pridevnikih (tj. pridevnikih, izpeljanih iz osebnega, zemljepisnega ali stvarnega lastnega imena) v sodobnem gradivu mogoče zaslediti opaznejše odmike od kodificirane norme.

Iskanje
Search
Deli objavo

Kako in kdaj plačam članarino?