1 Pika (ali redkejši klicaj) stoji za pozdravom in pred podpisom v pismih ipd., kjer je vejica (najbrž iz angleščine) problematična:
Lepo te/vas pozdravljam. Tudi: Lepo te/vas pozdravljam!
Ana Ana
Ali:
Srečno.
Ana
Ali:
S spoštovanjem.
Ana Zidar
Ločilo lahko tudi manjka (SP 2001):
Lepo te pozdravlja
France
Ali (SP 2001):
Z lepimi pozdravi
France
2 Dopolnilo k prememu govoru (vejica se piše ZA narekovajem, pred prirednim veznikom pa naj vejica praviloma manjka):
In še je grmelo spred oltarja: »In tako naprej in zagotovo«, menjaje se z bogom in vsemi svetniki. (Hašek, Švejk)
Bil je v več drogerijah, a kakor hitro je rekel: »Prosim stekleničko olja, posvečenega od škofa,« so ponekod bruhnili v smeh, drugod pa se prestrašeno skrili za pult. (Hašek, Švejk)
In vojaški kurat, ki je tiščal objokani obraz v blazino, je rekel tiho, z nežnim, mehkim glasom: »Brezkarakteren podlež sem,« ter zaspal, kakor bi ga vrgli v vodo. (Hašek, Švejk)
Gospa je kričala: ‚Pikec, Pikec,‘ a kje je že bil ljubi Pikec. (Hašek, Švejk)
Če pa ti poreče: »Nočem oditi od tebe,« ker ljubi tebe in tvojo hišo, ker mu je dobro pri tebi, tedaj vzemi šilo in mu prebodi uho na vratih! (Sveto pismo – SSP)
Kadar koli je kateri od Efrájimovih ubežnikov rekel: »Rad bi šel čez,« so mu gileádski možje rekli: »Ali si Efrájimec?« in je rekel: »Nisem,« so mu rekli: »Reci torej Šibólet!« (Sveto pismo – SSP)
Ne more oko reči roki: »Ne potrebujem te«, ali spet glava nogam: »Ne potrebujem vas.« (Sveto pismo – SSP)
3 V enopovedni dvostavčni dobesedni navedek je vrinjen spremni stavek, vprašaj (namesto vejice) pa stoji tudi za prvim stavkom:
»Kaj pa je?« sem se zdrzoval, »zakaj se tako vedejo?!« (Jerofejev, Moskva–Petuški, 25)
4 Pika za podpisi k slikam, če je v podpisu povedek:
JAK in SFC ostajata, država bo zmanjšala sredstva za uradniški del obeh institucij, je izjavil Žiga Turk. FOTO JURE ERŽEN (Delo, 2012-03-28, 18)
Toda: Romana Šalehar in Matej Recer v predstavi Izgubljena čast Katharine Blum FOTO SONATAPHOTOGRAPHICA (Delo, 2012-03-28, 18)
5 Nestični pomišljaj se piše med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega, kakršnega pišemo med istovrstnimi enotami:
Kumrovec, 25. 5. 1892 – Ljubljana, 4. 5. 1980, 25. 5. 1892 – 4. 5. 1980,
toda: v letih 1939–1945, str. 113–125, 22.–24. aprila 2012.
6 Stični vezaj stoji med dvema imenoma ali dvema priimkoma, med priimkom in vzdevkom pa nestični vezaj (seveda kjer se sploh piše):
Hans-Dietrich Genscher
Herta Maurer-Lausegger
Pavel Remic-Weiss
Karel Destovnik – Kajuh (popravljena tipkarska napaka, 4. 12. 2016)
7 Namesto pomišljaja smemo v preprostejših urejevalnikih ali s pisalnim strojem pisati dva vezaja:
v letih 1939–1945, str. 113–125
8 Pri členjenju besedila na odstavke za napovednim odstavkom je dobro paziti, da so ločila razvrščena hierarhično: pogosto na koncu odstavka stoji šibkejše ločilo kot sredi njega, kar je neustrezno. Če se (nezadnji) odstavek konča s podpičjem, v njem ne more stati skladenjska pika, in če se konča z vejico, sredi njega ne moreta stati podpičje ali skladenjska pika. Vendar pa samo zaradi varnosti v tem pogledu tudi ne bi bilo dobro kar vsega končevati s piko.
Dvojne predložne zveze izražajo:
(a) lastnost
(b) prostor
(c) čas
Ali:
Dvojne predložne zveze izražajo:
(a) lastnost,
(b) prostor,
(c) čas.
Ali:
Dvojne predložne zveze izražajo:
(a) lastnost,
(b) prostor in
(c) čas.
9 Nedeljivi (»trdi«) presledek (Ctrl+Shift+preslednica: pokaže se nam kot °, če imamo v wordu vklopljene/vidne simbole za oblikovanje, recimo dvignjeno piko na mestu presledka) pišemo:
– v okrajšavah in med priložnostno okrajšanimi enotami: t. i. ‘tako imenovani -a -o’, t. l. ‘tega leta’,
d. o. o. ‘družba z omejeno odgovornostjo’; E. H. M. ‘Ervin Hladnik Milharčič’, dr. Konstantinovića;
– med številkami in simboli: 17 %, 7 cm, 5 kg, 4 °C ‘4 stopinje Celzija’ (toda stično 4°), 5 kg, 1 mol; § 610;
– pred nestičnimi ločili, ki naj ne bi stala povsem na začetku nove vrste:
priporočeno (tj. z nedeljivim presledkom pred tremi pikami):
pripoved o tem, kako je bilo. Kakšna so občutja na odru, kaj je čutilo srce ob petju …;
odsvetovano (tj. z navadnim presledkom), ker lahko da takle rezultat:
pripoved o tem, kako je bilo. Kakšna so občutja na odru, kaj je čutilo srce ob petju …;
– v datumih, v katerih je z nedeljivim presledkom dobro združiti najmanjši dve enoti (25. 5. 1892); v kakih varčnih leksikonih presledke v datumih preprosto izpustijo (25.5.1892), v rezultatih pa jih tako večinoma (89:73), pač po pravopisnem določilu, da se dvopičje »večinoma piše nestično«;
– v bibliografskih opisih pred nestičnimi podpičji in dvopičji: 2008 ; Ljubljana ali Ljubljana : Založba ZRC, pa tudi v številsko izraženih merilih tipa 1 : 50.000;
– pred recimo (!), da ne pristane na začetku nove vrste, ali za (=, da ne more ostati povsem na koncu vrste.
V številkah nad 10.000 (tudi v recimo 2.234.543) je po mojih izkušnjah priporočljivo pisati piko; navadni presledek je lahko prevelik (10 000), manjšega (tj. polovičnega ali tretjinskega) pa je težko priklicati. Hkrati pa lahko navadni presledek skupino neprvih tisočic prestavi na začetek nove vrstice; nedeljivi presledek (10 000) prepreči vsaj slednje.
Peter Weiss
