Po hudi in hitro napredujoči bolezni je svoj življenjski boj dokončal prof. Pavel Repnik, so nam sporočili njegovi bližnji. Z lepimi spomini na dobro sodelovanje je nekaj besed, ki jih je zaupal svojcem v zadnjih dneh življenja, naklonil tudi Lektorskemu društvu Slovenije. Zadnji mesec življenja mu je bila v uteho tudi zavest, da mu je uspelo do želene stopnje dokončati svoje delo (analizo rabe veznikov kot in kakor v treh primerljivih besedilih iz 20. stoletja), ga predstaviti kolegom Lektorskega društva in nam zaupati nalogo, naj poskusimo poskrbeti, da njegovo raziskovanje doživi še dokončno obdelavo.
Gospod Pavel je v stiku z društvom v zadnjih dveh mesecih vse uredil tako, da smo še bolj kot pretreseni iskreno hvaležni, najprej za njegovo človeškost, širino duha, za njegov pristop do ljudi, kolegov, stroke, stanovskega društva, predvsem pa za zgled, ki nam ga je dal za zapuščino in popotnico, tj. za spodbudo k branju in premišljevanju, jezikovnemu in duhovnemu.
Hvaležni smo za Pavlovo tenkočutno prisotnost, sodelovanje, prišel je na pravzaprav vse dopoldanske jezikovne pogovore in predavanja, prijazno poklepetal s kolegi in kolegicami. Nazadnje nas je presenetil februarja, ko je pisal, spet v svoji stanovitni in previdni maniri, o svoji neizprosni diagnozi in sporočil, da želi prav nam v društvu predati svoje delo. Uspelo se nam je dogovoriti, da smo se nekega ponedeljkovega jutra srečali v ožji skupini po Zoomu. Takrat se ni odločil za predstavitev v širšem krogu zaradi negotovosti zdravstvenega stanja, spodbujen s trenutnim izboljšanjem in s to spletno predstavitvijo pa je za pozno pomlad vendarle načrtoval še seznanitev drugih kolegov …
Stanovskemu društvu je kolega Pavel zaupal in predal svojo raziskavo, in sicer o rabi veznikov kakor in kot v treh prevodih Svetega pisma iz 20. stoletja, v Standardnem slovenskem prevodu iz leta 1996 (SSP), Ekumenskem prevodu iz leta 1975 (EKU) in Chraskovem prevodu iz leta 1914 (CHR). Njegova raziskava obsega 150 strani izpisanih primerov z veznikom kot in 540 strani izpisanih primerov z veznikom kakor. Ko se je na začetku leta 2020 lotil dela z veznikoma kakor in kot, je menil, da bo za raziskavo in za postavitev trdnega pravila dovolj izpisati primere rabe izbranih veznikov le iz petih Mojzesovih knjig. Res je dobil dovolj oprijemljivih primerov za svoj cilj. Vendar je nadaljeval še z Jozuetovo knjigo in spet našel nekaj bolj ali manj omembe vrednih primerov. Najprej je nameraval samo izpisati vse primere od knjige Sodniki do Razodetja, potem pa se je lotil pripisovanja ugotovitev k vsakemu izpisu. S tem je prišel do konca knjige Pregovori.
Njegovo raziskavo z gradivom hranimo v elektronski obliki v društvu in jo bomo na njegovo željo predali dodiplomskemu ali podiplomskemu študentu ali raziskovalcu, ki bo izrazil pripravljenost za njeno dokončanje. Za zdaj pa s kolegi delimo nekaj najpomembnejših ugotovitev, ki jih je povzel kolega Pavel Repnik:
- Veznik KOT je pravilen, kadar je mogoče z drugačno ubeseditvijo isti pomen izraziti z uporabo predlogov ZA in V. Primer: To sem ti prinesel kot darilo. To sem ti prinesel za darilo. To sem ti prinesel v darilo.
Očitno gre za istovetnost, zato ta veznik imenuje ISTOVETNOSTNI. - Veznik KAKOR je pravilen, kadar je mogoče z drugačno ubeseditvijo isti pomen izraziti z uporabo predloga PO ali z načinovnim prislovom SKLADNO. Primer: Naredil sem, kakor si naročila. Naredil sem po tvojem naročilu. Naredil sem skladno s tvojim naročilom.
Očitno gre za podobnost, zato ta veznik imenuje PODOBNOSTNI. - Veznik KAKOR je pravilen, kadar je v zgradbi povedi uporabljen primernik katerega koli pridevnika ali prislova in je možno z drugačno ubeseditvijo isti pomen izraziti z uporabo predloga OD. Primer: To znam ali vem jaz bolje kakor ti. To znam ali vem jaz bolje od tebe.
Komur sta vsaj povprečno znani srbščina in hrvaščina, v teh jezikih takšno primerjanje izrazi z izrazom NEGO. Ta je pogosto uporabljen v CHR, sam izraz pa je starinski za slovenščino, v srbščini in hrvaščini pa je živ. Očitno gre za primerjanje po količini ali kakovosti. Zato ta veznik imenuje PRIMERJALNI.
Zapis naj sklenemo z besedami gospoda Pavla, namenjenimi vsem kolegicam in kolegom iz Lektorskega društva Slovenije.
Računajte, da sem se med druženjem v vami veliko novega naučil, ne samo ugotovil, da sem delal pravilno.
Ostanite zdravi, vse drugo se tako ali drugače prej ali slej uredi.
