Rezultati ankete o vrednotenju lektorskih storitev

Zbiranje podatkov: od 20. marca do 4. aprila 2017
Avtor in izvajalec ankete: Lektorsko društvo Slovenije (LdS)

Spodbude za izvedbo ankete:

  1. V letu 2016 smo na društveni e-naslov prejeli še več povpraševanj za lektoriranje. Naročniki se obračajo na stanovsko društvu predvsem zaradi referenc, ki jih potrebujejo, da bi lektoriranje lahko naročili pri lektorju, ki je (posebej in potrjeno) usposobljen za izbrano besedilo.
  2. Člani našega društva in lektorji nečlani se vse pogosteje obračajo na LdS zaradi agresivnega oglaševanja lektoriranja pod primerno ceno, tudi trikrat nižjo od priporočila v smernicah LdS za odločanje o ceni lektorskih storitev (objavili smo jih januarja 2016, oblikovane pa so tako, da bi si po njih lektorji lahko zaslužili povprečno plačo v RS in ob tem redno plačevali tudi davke in prispevke).
  3. Sodelovanje Lektorskega društva Slovenije pri evalvaciji študijskih programov slovenistike in splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predstavnica LdS je aprila 2016 na pobudo dodatnega vprašanja, ki ga je postavil predsednik komisije, pojasnila razmere na trgu, tudi zaznavanje potrebe po certificiranju oziroma licenciranju. Komisija se je strinjala, da gre priporočilo za certificiranje poklica lektor/jezikovni svetovalec tudi v končno poročilo evalvacijske komisije Nakvis.
  4. Poziv delovne skupine za sivo ekonomijo na Finančni upravi Republike Slovenije – na naše društvo so se decembra 2016 obrnili kot na edino združenje te poklicne skupine v Sloveniji, ki bi lahko imelo informacije o organiziranosti dela svojih članov in drugih lektorjev v Sloveniji.
  5. Društvo je bilo letos vabljeno na delovno sodišče kot priča v postopku lektorice, ki toži časopisno hišo glede obstoja delovnega razmerja, sicer pa nikoli ni bila članica LdS. Zanimal jih je standard oziroma normativ glede števila strani, ki jih lektor naredi v enem delovnem dnevu. Sklep: standarda in normativa ni, ker je dejavnost neurejena. To ni v pristojnosti društva, ampak vsaj zbornice.

Ciljna skupina anketirancev:
Povabilo k izpolnjevanju anketnega vprašalnika je Lektorsko društvo Slovenije poslalo po elektronski pošti vsem svojim članom (113 naslovov), nečlanom, ki želijo prejemati sporočila LdS (489 naslovov), in drugim naslovom (90) ter na SlovLit.

V analizo smo lahko vključili 132 izpolnjenih vprašalnikov. Iz odgovorov izstopa nekaj pomembnih ugotovitev:

  • 55 % sodelujočih v anketi lektorira, vendar to ni njihova osnovna zaposlitev.
  • Večji delež (34 %) jih lektorira šele od 5 do 10 let, 29 % pa od 10 do 20 let.
  • Četrtina tistih, ki lektorirajo ob drugi redni zaposlitvi, lektorira zaradi veselja in ljubezni do jezika. Nobeden zaradi odplačevanja kredita/posojila.
  • Skoraj polovica vseh odgovorov navaja, da lektorirajo na črno in večinoma diplomske in seminarske naloge (70 %).
  • Večina se jih ima za izkušene lektorje. Samo 10 % pa jih posebej obračuna tudi jezikovno svetovanje.

Splošno o anketirancih (n = 132):

  • po spolu: 89 % (118) žensk, 11 % (14) moških
  • po starosti: prevladujejo (42 %) stari med 31 in 40 let, 26 % mlajših (21‒30 let), 16 % 41‒50 let, 10 % pa starejših (51‒60 let)
  • po izobrazbi: več kot 90 % slovenistov
  • 68 % anketirancev je zaposlenih
  • osnovna zaposlitev: samostojni podjetniki (23 %); enak odstotek (23 %) zaposleni, vendar ne kot lektorji; 20 % je študentov/upokojencev/raziskovalcev/nezaposlenih/brezposelnih; 12 % učitelji v šoli; lektorji – samozaposleni v kulturi (5 %), v zasebnem podjetju (10 %), v javni ustanovi (5 %)
 

Vprašanji za tiste, ki niso zaposleni kot lektorji:

  1. Zakaj ob zaposlitvi še lektorirate?
    35 % brez posebnega razloga (dodaten zaslužek), 22 % samo za prijatelje in znance, 25 % iz veselja do lektoriranja in ljubezni do jezika, 6 % zaradi preživetja ali nizke plače
  2. Kako imate urejeno svojo dejavnost lektoriranja?
    36 % po avtorskih pogodbah, 33 % večinoma na črno, drugo – zastonj, za prijatelje, različno, tudi na črno, osebno dopolnilno delo (20 %), 10 % popoldanski s. p.

 

Katere vrste besedil lektorirate (večinoma)?

  • diplomske in seminarske naloge (70 %)
  • strokovne in znanstvene publikacije, magistrske naloge in doktorske disertacije (54 %)
  • publicistika (36 %)
  • leposlovje (27 %)
  • spletne strani, oglasi, trženjska besedila (20 %)
  • govorjena besedila (10 % oziroma 13 lektorjev)

 

Cene lektoriranja (neto, za 1 avtorsko stran, brez DDV):

  • povprečna: 2,2 EUR
  • najvišja: 3,7 EUR
  • najnižja: 1,6 EUR
  • želena: 4,2 EUR
  • jezikovno svetovanje: 90 % anketirancev ga sploh ne obračuna (to stori le 13 sodelujočih v anketi)
  • 67 % (8 lektorjev) za jezikovno svetovanje računa med 10 in 20 EUR na svetovalno uro
  • povprečen mesečni zaslužek z lektoriranjem: manj kot 500 EUR (60 %), med 500 in 1000 EUR 16 %, več kot 1000 EUR (8 %)
  • kako določate cene svojih storitev: glede na naročnika (64 %), glede na konkurenco na trgu (29 %), glede na svoje potrebe (13 %), glede na cenik LdS (13 %), glede na besedilo (6 %)
  • 68 % jih je naročilo že kdaj zavrnilo zaradi slabega plačila, 29 % jih tega še ni storilo

Koliko bi si želeli zaslužiti za lektoriranje ene avtorske strani (1500 znakov brez presledkov) slovenskega besedila neto, v evrih? (n = 122)

 

 

Mesečni prihodki:

  • povprečna mesečna plača: 903,2 EUR (vendar iz samo 77 odgovorov)
  • 58 % jih poleg lektoriranja opravlja še drugo dejavnost (39 % prevajanje) – nihče ne piše diplomskih in seminarskih nalog, nihče ne fotokopira, tiska ali veže nalog

Samoocena lektorja:

  • izkušen lektor (70 % )
  • osredotočim se le na pravopis (14 % oziroma 18 odgovorov)
  • boljši pri vsebinskih vidikih kot pri zatipkih (13 % oziroma 17 odgovorov)
  • predvsem dajem nasvete, manj odpravljam napake (10 % oziroma 13 odgovorov)
  • tudi odziv naročnikov na delo je večinoma dober (30 odgovorov)

Oglaševanje lektorskih storitev:

  • 63 % pridobiva nova naročila večinoma po priporočilih zadovoljnih naročnikov
  • 53 % ne oglašuje
  • 16 % ima svojo spletno stran



Sklepne ugotovitve

Odziv na anketo je bil izjemen. To potrjuje zahtevnost in obstoj težav, ki jih prinašata neopredeljena dejavnost in nereguliran poklic. Po drugi strani pa 132 izpolnjenih vprašalnikov pomeni reprezentativen vzorec delujočih lektorjev in zato reprezentativnost rezultatov ter nadaljnjih ugotovitev.

Večina (63 %) anketirancev lektorira med 5 in 20 let, kar pomeni mlajšo generacijo, predvsem posameznikov, ki ne lektorirajo v kolektivu.

Anketa je zajela tudi 13 lektorjev (10 % anketirancev) govorjenih besedil. To je podatek, ki spodbuja k premisleku o možnostih usposabljanja in spopolnjevanja na tem področju ter na splošno o razvoju slovenske fonetike in pravorečja.

Med kolegi, ki lektorirajo ob drugi stalni zaposlitvi, jih 35 % to delo opravlja brez posebnega razloga oziroma zaradi manjšega dodatnega zaslužka, 25 % pa jih lektorira iz veselja in ljubezni do jezika. Oba odstotka sta zelo visoka, tako da pojasnjujeta težave pri profesionalizaciji lektoriranja – glede opredelitve dejavnosti in kakovosti storitve ter glede cene.

Po podatkih iz ankete ugotavljamo, da lektoriranje pomeni predvsem lektoriranje diplomskih in seminarskih nalog. Lektorji, ki se z lektoriranjem ukvarjamo profesionalno (zaposleni kot lektorji), se zavedamo, da je to področje, na katerem ne moremo doseči cene, ki bi jo morali za vsaj minimalni mesečni prihodek.

Cene lektoriranja – priporočeni ceni Lektorskega društva Slovenije (3,4 EUR) se po podatkih pričujoče ankete še najbolj približa le povprečna najvišja cena lektoriranja ene avtorske strani. Cena, ki si jo sodelujoči v anketi želijo, pa je zelo stvarna. Ostaja izziv, kako jo doseči. Nekaj možnih predlogov in odgovorov:

  • z opredelitvijo dejavnosti, priznanjem lektoriranja kot dejavnosti v slovenistiki (regulirana enakovredno poučevanju slovenščine in raziskovanju),
  • z regulacijo poklica lektor,
  • morda posebej opredeliti občasno lektoriranje kot lektoriranje diplomskih in seminarskih nalog v okviru osebnega dopolnilnega dela (ker gre zaradi nizke cene na tem trgu večinoma za delovno razmerje med dvema fizičnima osebama),
  • ozaveščanje profesionalnih lektorjev o dejanski vrednosti intelektualne storitve, kot je lektoriranje,
  • ozaveščanje lektorjev, da je trg pripravljen plačati realno ceno, ne pa podcenjenih storitev,
  • ozaveščanje, da založbe niso edini in prvi možni delodajalec za lektorje (slovenska knjižna produkcija se celo še zelo zmanjšuje; vir) ter da odgovornost za (ne)lektorirana književna dela ne more biti na neregulirani dejavnosti lektoriranja,
  • izgradnja lektoriranja kot gospodarske kategorije …

Vse to gre (bo šlo) z roko v roki s sistemom licenciranja lektorjev – najprej z ureditvijo baze lektorjev in njihovih referenc, nato s postopnim dodajanjem drugih meril (npr. pisni in ustni preizkus usposobljenosti).

Jezikovno svetovanje je področje, ki se ga lektorji večinoma sploh še ne zavedamo, saj ga kot storitev obračuna le 10 % (13) lektorjev, ki so sodelovali v naši raziskavi. Obračunavanje po urah prevladuje, cena svetovalne ure pa je v primerjavi s svetovalnimi storitvami na drugih področjih nekajkrat manjša. Tudi to je priložnost za ponovni premislek in izračun, koliko je vredna ena ura lektorjevega dela in koliko bi morala biti. Skupaj s podatkom, da 70 % sodelujočih lektorira večinoma diplomske in seminarske naloge, pa ugotavljamo, da je v lektoriranju kot trenutno neprofesionalizirani dejavnosti še ogromno neizkoriščenih priložnosti na prostem trgu.

Kljub temu nismo prezrli podatka, da skoraj dve tretjini lektorjev ob tej opravlja še drugo dejavnost. To je po eni strani razumljivo (zaradi prej navedenih razlogov oziroma razmer na trgu), po drugi strani pa pozitiven podatek, saj pomeni, da smo lektorji večinoma tudi dovolj prilagodljivi in znamo izkoristiti še druge sposobnosti.

Za konec naj povzamemo mnenje enega od anketirancev, ki ponazarja širino kompleksnosti in priložnosti lektoriranja. Hkrati s ceno, primerno za dostojno življenje, se je ob naši dejavnosti treba vprašati še o stanju jezika, ciljih njegovega razvoja, o njegovi vlogi za družbo v Sloveniji … In se povezati v boju z drugimi skupinami: z glasbeniki za kvote v slovenščini, kulturniki na splošno, prekarnimi delavci, kmeti, s katerimi je mogoča samooskrba države in ki si prav tako zaslužijo dostojno ceno za svoje pridelke. Veliko poklicnih skupin v naši državi se sprašuje o svojem mestu (ter se zanj trudi, ga ohranja ali šele ustvarja) v nacionalni identiteti, gospodarstvu in kulturi.

Povzela: Kristina M. Pučnik

Iskanje
Search
Kategorije dejavnosti
Deli objavo

Kako in kdaj plačam članarino?