Kakovostna jezikovna opremljenost govorcev in skrb za ustrezno jezikovno javno rabo

Lektorsko društvo Slovenije predstavlja manj številno poklicno skupino in razmeroma razširjeno dejavnost slovenistov, pa tudi neslovenistov. V prizadevanju za ureditev dejavnosti lektoriranja in jezikovnega svetovanja stanovsko društvo podaja kratek pregled stanja in predloge, ki bi v nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023 lahko pripomogli k urejanju tega slovenističnega področja.

1. Od lektoriranja do jezikovnega svetovanja

Okrogla miza Lektorskega društva Slovenije maja 2017, na kateri so sodelovale vse štiri slovenske slovenistike (ljubljanska, mariborska, koprska in novogoriška), Služba za slovenski jezik na MK in Oddelek za prevajalstvo FF UL, je dala šest pomembnih sklepov. Ob posvetu o novem nacionalnem programu za jezikovno politiko želimo navesti tri:

1. Na oddelkih za slovenistiko in sorodnih oddelkih se zavedajo pomena izobraževanja za opravljanje dejavnosti lektoriranja in jezikovnega svetovanja. V študijskih programih že zdaj lektoriranje in jezikovno svetovanje ni tako neopredeljeno, kot je videti na trgu.
2. Jezikovno svetovanje je dejavnost, ki jo slovenisti opravljamo v timu z drugimi sodelavci. V tem smislu lektorji/jezikovni svetovalci/uredniki prevzemamo odgovornost za javno podobo besedil, ki nastajajo v timu. To odgovornost lahko zagovarjamo le v okviru urejene dejavnosti (izobraževanje, usposabljanje, mentorstvo), saj se obenem zavedamo svojega vpliva na izrazni fond knjižnega jezika.
3. Lektoriranje ni popravljanje slabo napisanih besedil, ker bi bili Slovenci bolj nepismeni od povprečnega Evropejca, temveč izoblikovana in usmerjena skrb za javno objavo kakovostnih besedil, kar je povsem običajen evropski kulturni in strokovni standard.

Zato Lektorsko društvo Slovenije najprej na načelni ravni sprejema spremembo od lektoriranja do jezikovnega svetovanja. Lektoriranje po definiciji (zagotavljanje kakovosti besedil) ne zadostuje več dejanski razsežnosti dejavnosti. Sodobna definicija lektorja je pravzaprav jezikovni svetovalec, jezikovni urednik, sodelavec v timu, ki sooblikuje kakovostna besedila za javno objavo.

Vsi slovenisti na vseh področjih delovanja vplivamo na javno podobo jezika, še posebej pa jezikoslovci praktiki (mednje štejemo lektorje, jezikovne svetovalce/jezikovne urednike, prevajalce itn.). Zato tudi področje jezikovnega svetovanja ne bi smelo biti neregulirano niti v nacionalnem programu za jezikovno politiko. Lektorsko društvo Slovenije predlaga, da se v tem dokumentu načelno ureja na podlagi naslednjih izhodišč:

a. Jezikovno svetovanje je izoblikovana in usmerjena skrb za javno objavo kakovostnih besedil.
b. Jezikovno svetovanje in lektoriranje je dejavnost, ki jo slovenisti opravljamo na podlagi opredelitve v nacionalnem programu za jezikovno politiko:

• Javno objavljena besedila so jasna in razumljiva,
  v skladu z obstoječo pravopisno normo in predpisi, v skladu z ugotovitvami sodobnega jezikoslovja glede sistemskosti jezika v rabi (na podlagi utemeljenih jezikovnih tehnologij in znanstvenih ugotovitev korpusnega jezikoslovja).
• Za to znajo poskrbeti usposobljeni jezikovni svetovalci/uredniki,
  ki so se za to delo izobrazili v slovenskem visokošolskem sistemu,
  njihova usposobljenost z referencami pa je razvidna iz izkušenj.
• Jezikovni svetovalci/uredniki in lektorji so primerni jezikoslovci praktiki za preverjanje raziskovalnih dognanj in njihovo kritično ovrednotenje v praksi; preverjajo opremljenost jezika in zaznavajo primanjkljaj.
  
  

Konkretno želi Lektorsko društvo Slovenije urejeno dejavnost jezikovnega svetovanja uresničiti z drugo točko tega prispevka:

2. Register jezikovnih svetovalcev

Sedanja dejstva – stanje:

• Dejavnost lektoriranje in jezikovno svetovanje v Republiki Sloveniji opravlja 585 pravnih oseb (družbe in s. p.), ki je registriranih za dejavnost lektoriranje, 391 pravnih oseb je registriranih za prevajanje in tolmačenje ter 623 za druga splošna tajniška opravila (vir: bonitete.si, dostop 2. 11. 2017). Večje časopisne hiše zaposlujejo po le nekaj lektorjev, z drugimi sodelujejo pogodbeno. Na nacionalni RTV (TV Slovenija, Radio Slovenija in MMC) je v vseh enotah in oddelkih, vštevši regionalne centre, zaposlenih malo več kot 20 lektorjev in še nekaj pogodbenih sodelavcev za lektoriranje. V slovenskih založbah, z izjemo največje, ni redno zaposlenih lektorjev in v marsikateri manjši založbi besedil sploh ne lektorirajo več.
• V razvid samozaposlenih v kulturi je vpisanih 33 lektorjev. O tem, koliko jih je upravičenih do oprostitve plačevanja prispevkov za socialno varnost oziroma jim jih krije država, ni javno dostopnega podatka.
• V državi skoraj ni več delovnih mest za lektorje. Zato so izpostavljeni neurejeni prekarni zaposlitvi.
• Lektorsko društvo Slovenije ima približno 100 članov.
• Po anketi, ki jo je LdS izvedel letos spomladi, skoraj dve tretjini lektorjev ob tej opravlja še drugo dejavnost. Po isti anketi: večina (63 %) anketirancev to dejavnost opravlja med 5 in 20 let, kar pomeni mlajšo generacijo.
• Anketa je zajela tudi 13 lektorjev (10 % anketirancev) govorjenih besedil. To je podatek, ki spodbuja k premisleku o možnostih usposabljanja in spopolnjevanja na tem področju ter na splošno o razvoju slovenske fonetike in pravorečja.
• Med kolegi, ki lektorirajo ob drugi stalni zaposlitvi, se jih 60 % ne zaveda, da je lektoriranje storitev in gospodarska kategorija (to delo opravljajo brez posebnega razloga oziroma zaradi manjšega dodatnega zaslužka ter iz veselja in ljubezni do jezika). Posledica je otežena profesionalizacija.
• Čeprav so diplomske in magistrske naloge javno objavljena besedila, se njihovi pisci večinoma ne odločajo za profesionalno storitev lektoriranja, saj tega večina ustanov (ki pisanje diplomskih nalog opredeljujejo s pravilniki) niti ne zahteva. Posledica je razmah lektoriranja diplomskih in magistrskih nalog, ki ga opravljajo neusposobljeni ljudje, neslovenisti, ki niso jezikovni svetovalci/uredniki ali lektorji, in velikokrat v nelegalnih oblikah dela.

Potrebe in cilji jezikovnih svetovalcev/urednikov in lektorjev:

• Jasna opredelitev, da lektoriranje ni dejavnost, ki bi jo lahko opravljal kdor koli s katero koli izobrazbo in brez posebne usposobljenosti (izkušnje z mentoriranjem)
• Ureditev podatkov v uporabno vrednost – referenčna baza lektorjev in jezikovnih svetovalcev/urednikov – register – sistemizacija jezikovnih svetovalcev, jezikovnih urednikov in lektorjev po več kriterijih: izobrazbi, izkušnjah, referencah, članstvu v LdS, ceni storitev, dodatnem izpopolnjevanju, opravljenem pisnem in/ali ustnem preizkusu zmožnosti za lektoriranje in jezikovno svetovanje (ko oz. če bo ta kdaj uveden)
• Vpis v register jezikovnih svetovalcev z referencami in organizirano usposabljanje ob vpisu
• Seznanitev javnosti z možnostjo izbire jezikovnega svetovalca/urednika in lektorja v registru
• Sprememba davčne in delovne zakonodaje, ki bo omogočila urejeno prekarno zaposlitev lektorjev in jezikovnih svetovalcev/urednikov (po zgledu ureditve plačila DDV glede na realizacijo)
   

3. Jezikovno svetovanje je kulturna in družbena, pa tudi gospodarska kategorija.

Priznana in institucionalizirana (tudi na podlagi programa za jezikovno politiko) področja slovenistike so: poučevanje slovenščine kot maternega in tujega jezika, raziskovanje jezika, proučevanje besedja, zbiranje in ustvarjanje korpusov ter jezikovnih tehnologij. Ker jezikovno svetovanje ni institucionalizirano v slovenistiki, čeprav je njegova primarna naloga skrb za jezikovno kulturo, ni institucionalizirano niti okolje, v katerem delujejo jezikovni svetovalci/uredniki in lektorji, kljub temu da je izjemnega pomena za kulturo in družbo ter ga potrebuje tudi gospodarstvo.

SKLEP: V okviru nacionalne jezikovne politike je treba poskrbeti za ureditev dejavnosti lektoriranja in jezikovnega svetovanja na vseh možnih ravneh, saj je ta tvoren dejavnik pri sooblikovanju slovenske jezikovne krajine, zlasti pa slovenščine v javnosti.

Prispevek je v imenu Lektorskega društva Slovenije na javnem posvetu o novem nacionalnem programu za jezikovno politiko (ki ga je organizirala Služba za slovenski jezik Ministrstva za kulturo RS 28. novembra 2017) predstavila Kristina M. Pučnik.