Lektorsko društvo Slovenije je 5. februarja objavilo anketo, s katero smo želeli pridobiti stališča udeležencev dejavnosti društva, strokovne javnosti in lektorjev o njihovih potrebah in zanimanju ter ovrednotiti delo društva. Odziv na anketo je bil izjemen: do 21. ure v petek, 12. februarja, je anketo v celoti izpolnilo 136 ljudi, delno pa še 61 ljudi – skupaj smo tako našteli 197 anketirancev (93 % žensk, največ (36 %) starih 31–40 let, z 21 % sledijo stari 21–30 let in z 19 % 51–60 let). Na vprašanja so odgovorili večinoma samozaposleni (33 %), 14 % je učiteljev slovenščine, 9 % poklicnih lektorjev pri časopisu ali založbi, 8 % upokojencev, 6 % študentov, 21 % pa jih opravlja drug poklic (predvsem novinarji, uredniki in šolniki).
Lektorsko društvo Slovenije povezuje 100 članov in izmed njih je anketo izpolnilo 56 ljudi, torej 56 % vseh članov. V nadaljevanju se vsi podatki nanašajo na število anketirancev, kar pomeni, da je 28 % vseh anketirancev članov Lektorskega društva Slovenije. Največ izpolnjevalcev ankete, kar 140 (72 %), je bilo nečlanov, od tega 7 % nekdanjih članov. Spodbudno je, da je 25 % nečlanov izjavilo, da se v društvo še nameravajo včlaniti. Kot najpomembnejši razlogi za članstvo so se izkazali želja po strokovnem izpopolnjevanju (79 %), čut za stanovsko pripadnost (68 %) in želja po sprotnem obveščanju o dogajanju v stroki (68 %). Čeprav je z ugodnostmi, ki jih omogoča članstvo, zadovoljnih 88 % članov, prav ti opozarjajo, da so cenovne razlike med udeležninami za člane in nečlane premajhne. Zato smo, dokler se razmerje med člani in nečlani ne uredi pravičneje, že jeseni 2015 namenili del foruma le članom, na občnem zboru februarja 2016 pa povečali razmerje med člansko in nečlansko udeležnino za delavnice.
Med nečlani se jih vsaj 16 % zanima za vstop v društvo, 19 % pa pravi, da člani nočejo postati, če v društvu ne morejo dejavneje sodelovati. Vzroki za to so pomanjkanje časa, oddaljenost od Ljubljane ali druge okoliščine (bolezen, materinstvo). 17 % nečlanov se z lekturo ne ukvarja ali le priložnostno, 13 % se zdijo stroški članstva previsoki, po 11 % pa jih meni, da članstvo ni pogoj za lektoriranje oz. ne prinese pravih ugodnosti. Med vzroki za nečlanstvo sta omembe vredna še nedokončana izobrazba ter pomanjkljivo poznavanje društva in njegovih dejavnosti.
Poslanstvo društva je očitno povsem strokovne narave, saj je 150 anketirancev, ki so odgovorili na to vprašanje, za ključno trojico društvenih nalog izbralo obravnavo praktičnih lektorskih problemov vseh jezikovnih ravni (82 %) ter obveščanje o spremembah pravopisne norme (57 %) in novostih v jezikoslovju (42 %). Za pomembne so se izkazali še enotnost lektoriranja oz. oblikovanje standardov lektoriranja, prizadevanje za ureditev položaja lektorja, predvsem z licenco, ter splošna skrb za slovenščino in slovensko kulturo. Slednje je pomembno predvsem tistim, ki so se označili za prihodnje člane društva, medtem ko je za sedanje člane najpomembnejša oživitev projekta lektorske licence (za nečlane je ravno ta postavka najmanj pomembna).
Predavanj se udeležuje 62 %, jezikovnih delavnic 56 %, jezikovnih pogovorov pa 49 % od 104 anketirancev. Kot najzanimivejše je 139 anketirancev sicer ocenilo jezikovne delavnice (67 %), sledijo predavanja (58 %) in forum (54 %). Člani se udeležujejo vseh društvenih dejavnosti, zlasti predavanj in jezikovnih, tudi računalniških delavnic, nečlani pa predvsem jezikovnih pogovorov, računalniške delavnice se jim zdijo najmanj zanimive; v celoti je zadnjemu odgovoru pritrdilo 52 % od 118 anketirancev. Iz rezultata lahko sklepamo, da so prihodnji člani mladi in vešči računalništva. Veseli smo, da se ti pogosto udeležujejo predavanj in jezikovnih delavnic, saj to pomeni, da smo jih k članstvu pritegnili s kakovostnim programom.
Za kraj dejavnosti 55 % anketirancev predlaga Ljubljano, 22 % Maribor, 14 % Celje, 16 % Kranj, 8 % Postojno ter po 7 % Koper oz. Mursko Soboto (n = 138). To se približno ujema s strukturo anketirancev, saj jih je 53 % iz okolice Ljubljane, 23 % iz vzhodne Slovenije in slabih 20 % iz Gorenjske.
Med vzroki za odsotnost od delavnic prevladujejo neustrezen čas dejavnosti (42 %), prezaposlenost (40 %), oddaljenost od Ljubljane (33 %) – predvsem pri članih – in visoka cena delavnic (23 %) – predvsem pri nečlanih. Kot najprimernejši čas je 48 % vprašanih navedlo med tednom popoldne oz. zvečer (n = 132). Dejavnosti društva so torej zanimive za širši krog ljudi, vendar zaradi svoje prezaposlenosti na marsikatero dejavnost ne utegnejo priti. Zato je še pomembneje, da društvo ohranja raznovrstne dejavnosti v različnih terminih in jih prireja tudi drugje po Sloveniji.
Med 136 se jih je le 20 % udeležilo društvenih dejavnosti v zadnjem mesecu, kar 45 % pa pred vsaj pol leta. 29 % tistih, ki so odgovorili na to vprašanje, se ni udeležilo še nobene društvene dejavnosti. Tisti, ki se društvenih dejavnosti udeležujejo najpogosteje, pravijo, da je program prebogat. 36 % od 127 sodelujočih v raziskavi je namreč pripravljenih Lektorskemu društvu posvetiti največ 3 ure na mesec, 20 % do 6 ur, 29 % pa zaradi raznolikih obveznosti težko oceni čas, ki ga mesečno želi nameniti izpopolnjevanju v društvu. Pokazalo se je, da je pripravljenost za udejstvovanje v okviru drugih ustanov ali samostojno izpopolnjevanje še manjša, je pa strokovno izpopolnjevanje spoznano kot zelo pomembno in potrebno.
V anketi jih 74 % delo društva označuje kot dobro ali odlično, skoraj 11 % pa se je ocene vzdržalo, ker društva ne poznajo dovolj. Preostali nečlani so delo društva ocenili kot zadovoljivo, člani pa večinoma kot odlično. Članstvo v Lektorskem društvu Slovenije bi prijatelju predlagalo kar 84 % od 129 vprašanih, pri tem pa se ponavlja vzorec bolj zadržanih nečlanov. Kot mogoče izboljšave so vprašani najpogosteje (44 %) navedli celodnevno lektorsko srečanje kot nadomestilo za več delavnic (to se sklada s prezaposlenostjo udeležencev in kaže, da bi en dan laže uvrstili na svoj urnik kot več krajših dogodkov), zelo so naklonjeni tudi oblikovanju portfelja lektorskih referenc, novim temam na delavnicah (predvsem si želijo tematskih delavnic za spoznavanje terminologije, uvida v lektoriranje leposlovja in obravnavo skladnje) ter izpopolnjevanju spletne strani (tu je verjetno mišljeno oblikovanje spletišča z za lektorja zanimivimi povezavami in vnovično prosto dostopanje do foruma).
Ugotovitve povzel: Rok Dovjak
