Težave z lažnimi prijatelji

Kot lektorica pisnih besedil se srečujem predvsem z znanstvenimi in strokovnimi besedili (izvirnimi slovenskimi in prevodi iz angleščine) s področja humanistike in družboslovja. Tako v prevodih kot v izvirnih besedilih mlajših znanstvenikov, ki so močno vpeti v mednarodne znanstvene stike v angleščini, opažam veliko število t. i. lažnih prijateljev. Lažna prijatelja sta par besed, ene iz tujega jezika in ene iz materinščine, ki sta si podobni v zapisu ali izgovarjavi, ki se pa pomensko/semantično povsem ali delno razlikujeta; lahko imata nekaj skupnega, vendar nista povsem enaki. Nekateri lažni prijatelji so popolni, torej so lažni v vseh kontekstih, večina pa je kontekstualnih, torej so lažni v nekaterih kontekstih, v drugih pa ne. 

V predavanju sem predstavila nekaj lažnih prijateljev, ki iz slabih slovenskih prevodov angleških strokovnih besedil prehajajo v splošno rabo. Hkrati se v našem jeziku uveljavljajo nove besedne zveze, ki poimenujejo nove družbene pojave, zaradi tega pa prihaja v posameznih slovenskih besednih družinah do pomenskih premikov, ki v SSKJ še niso upoštevani. Naloga lektorja je, da ugotovi, ali so ti pomenski premiki upravičeni, ali pa gre za napake, ki povzročajo netočno, zamegljeno, površno izražanje. Pri tem si ne prizadevam za purizem oz. vnaprejšnjo obrambo slovenskih izrazov pred prevzetimi, ampak za pomensko točnost v znanstvenem in strokovnem jeziku.

Zaradi podobnosti v zapisu in izgovarjavi se angleški pridevnik social, ki lahko v slovenščini pomeni družben ali družaben ali socialen, vse pogosteje prevaja samo s socialen, to pa povzroča preširoko, nedefinirano, netočno rabo in nejasnost izražanja.
Hkrati je mogoče opaziti, da se v novih stalnih besednih zvezah uveljavljajo nove pomenske razlike (npr. med socialnim omrežjem kot podpornim omrežjem posamezniku in družbenim omrežjem kot spletnim programom, ki omogoča družbene odnose med ljudmi, v ožjem pomenu lahko tudi družabnim omrežjem) in zaznamujejo novi družbeni pojavi (npr. termin socialno starševstvo, ki označuje vse oblike starševstva, ki niso biološke). 

Zaradi prevajanja angleškega samostalnika economy, ki pomeni gospodarstvo, z lažnim prijateljem ekonomija se v slovenščini zabrisuje pomenska razlika med gospodarstvom (kot dejavnostjo) in ekonomijo (kot vedo). Hkrati dobivamo v stalnih besednih zvezah nove prenesene pomene, kot so ekonomija obsega, ekonomija razpona, ekonomija pomanjkanja.

Zaradi prevajanja angleškega pridevnika economic, ki lahko pomeni ekonomski, gospodarski ali gospodaren, zgolj z besedo ekonomski se zabrisujejo pomenske razlike in dobivamo spet preširoko, nejasno rabo. Vendar pa pridevnik ekonomski v novejšem času poimenuje tudi nekatere nove kvalitete in vrste, ki jih SSKJ še ne definira, in zdi se, da nastaja nova pomenska razlika med ekonomski in gospodarski (npr.: ekonomska in gospodarska kriza).

Znanstveni in strokovni jezik zahteva enopomenskost strokovne terminologije, zato so lažni prijatelji v njem nesprejemljivi in jih je treba lektorsko popravljati, pri tem pa je treba zmeraj upoštevati vsebinski kontekst. Tudi v publicističnem jeziku povzroča takšna raba pri bralcu oz. poslušalcu občutek nejasnosti in splošnosti, zato ni priporočljiva.

Emica Antončič

Iskanje
Search
Kategorije dejavnosti
Deli objavo

Kako in kdaj plačam članarino?