V dvajsetem letu Lektorskega društva Slovenije smo povabili na predavanje Tončke Stanonik, lektorice, pisateljice in urednice ter spoštovane članice našega društva. Kot lektorica je sodelovala tudi pri zahtevni in prestižni izdaji Enciklopedije Slovenije.
Od »prostega stavka« do lektorskega poklica in še vse drugo
V predavanju, ki je bilo namenjeno zlasti lektorjem začetnikom, sem poskušala odgovoriti na vprašanje, kaj vse je treba narediti, da pridemo do dobrega končnega izdelka – na primer knjige. Izhajala sem iz svoje dolgoletne korektorske, lektorske in uredniške prakse ter se pomudila tudi v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja – pri vsesplošni družbeni skrbi za jezik v javnosti in delovanju Jezikovnega razsodišča. Vprašala sem se tudi o sedanjem vrednotenju lektorskega poklica. Predavanje sem uvedla z nekaj teorije o tem, kako besedo lektor razlagajo jezikovni priročniki, na koncu pa se v pogovoru ustavila pri lektorskem in redaktorskem delu Enciklopedije Slovenije.
1. IZ VSEBINE POGOVORA
O izrazu lektor (jezikovni priročniki, stroka)
Sopomenke in njihova vsebina
Lektor na seznamu standardnih poklicev
Kdo lahko postane lektor
Urejeno besedilo
Moja lektorska izkušnja
Primerjava dela (ali je lektorirati danes lažje)
Potem pride nagrada
2. Kako izraz lektor razlagajo jezikovni priročniki in stroka
Lektoriral / jezikovno pregledal / jezikovno uredil (pomensko soroden izraz korigiral)
SP in SSKJ
– predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov
– sodelavec založbe, gledališča, radia (pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje rokopis)
– nekdaj kdor glasno bere drugim
– rel. pripravnik za duhovniški poklic
Etimološki slovar (proti koncu srednjega veka akademsko izobražen učitelj)
Gledališki terminološki slovar: lektor, jezikovni svetovalec
Gigafida (lektor, korektor, jezikovno pregledal, jezikovno uredil)
Novejše jezikoslovje: jezikovni delavec, jezikovni posrednik, jezikovnokorekcijski delavec
3. Kdo lahko postane lektor?
Umestitev lektoriranja v register standardne klasifikacije dejavnosti (Ali moram obvladati tudi fotokopiranje?)
Lektoriranje kot študijski modul na oddelku za slovenistiko FF UL
Dober lektor za slovenski jezik je izkušen slavist z občutkom za jezik, potrebno širino pri razumevanju besedil in veliko strokovnega znanja ter izkušenj pri lektoriranju:
ustrezna izobrazba
razumevanje besedila
upoštevanje norme
uporaba jezikovnih priročnikov in internih navodil
strokovno posvetovanje
usposabljanje za posamezne zvrsti besedila in strokovna področja
4. Urejeno besedilo
Lektorirano besedilo je jezikovno pripravljeno za tisk
Leposlovna besedila (Ali lahko preskočimo “dobre pisce” oziroma ali so dobri pisci, slogovni virtuozi, vedno tudi dobri poznavalci jezikovne norme?)
Stvarna besedila (poznavanje stroke, strokovne terminologije, spremljanje stvarnih podatkov)
Korektura – najbolj celostno branje besedila pred oddajo v tisk
5. Skrb za jezik (moja izkušnja iz zadnjih štiridesetih let)
Slovenščina v javnosti (od javnega pisma IO GO SZDL 1965 do posvetovanja v Portorožu sekcije oz. sveta Slovenščina v javnosti/ 1979)
Jezikovno razsodišče (/ust. 1980/ spodbujevalna in svetovalna vloga – pet jezikovnih strokovnjakov tedensko pripravljalo izjave in jih objavljalo v osrednjih in lokalnih glasilih)
Lektorje zaposlovale mnoge kulturne in izobraževalne ustanove ter politične institucije
Skrb za usposabljanje lektorjev
6. Primerjava dela (ali je lektorirati danes lažje)
veliko možnosti dodatnega izobraževanja
izobraževanje znotraj lektorskega društva
spremljanje strokovne literature
jezikovni korpusi
spletno preverjanje stvarnih podatkov
povezanost z znanstvenimi in izobraževalnimi ustanovami
– jezikovna politika (potrebnost lektorjevega dela)
prenavljanje pravopisnih pravil /norma/
korpusi, ki narekujejo nove standarde
vedno manjši vpliv literarnega jezika
tehnološko spreminjanje družbe (hiperprodukcija besedil)
spremembe, ki jih preučuje sociolingvistika (vpliv tujih jezikov, govorcev, nove oblike komuniciranja)
7. Potem pride nagrada
– pohvala (bolj redko, včasih pa vendarle)
– širjenje obzorja in utrjevanje jezikovnega znanja
– zgleden končni izdelek
