Predavanje je bilo zastavljeno nekoliko ambivalentno, in sicer se je prvi del dotaknil vloge lektorjev v slovenski družbi, drugi pa je bil posvečen jezikovnotehnološkim vidikom, med drugim je bil nekoliko podrobneje predstavljen tudi ravnokar nastali korpus Lektor.
Predavanje se je dotaknilo vloge lektorjev v slovenski družbi, in sicer z izhodiščem, da ta vloga še zdaleč ni takšna, kot bi si jo želeli – ne lektorji sami ne drugi deležniki, ki se aktivno ukvarjajo s slovenskim jezikom. Vendarle pa so načini reševanja tega problema zelo različni – medtem ko bi si (strokovna) jezikovna javnost močno želela, da bi se lektorska stroka vključila v širšo družbeno diskusijo o slovenskem jeziku in vseh težavah, ki so z njim povezani, lektorska stroka sama svoje družbeno delovanje vidi predvsem na mikroravni, tj. v aktivnem jezikovnem in pedagoškem delovanju, obenem pa tudi v zaščiti statusa in poklica lektorja z licencami. Med predavanjem je bilo poudarjeno, da je ravnanje na mikroravni lahko problematično, saj je retroaktivno, medtem ko se lahko skrb za slovenski jezik odvija/odraža zgolj na najširši/najvišji ravni; pri tem si za zgled jemljemo javno posvetovanje o slovenščini v javni rabi v Portorožu leta 1979, kjer so bila zastavljena in odgovorjena mnoga pomembna vprašanja, nemalo izpostavljenih težav pa je uspelo slovenščini in vsem povezanim akterjem uspešno rešiti – a vsaj pri vprašanju lektorjev se zdi, da se težave ponavljajo že 30 let, tako s stališča njihove vloge v družbi, odnosa do jezikovne korekcije kot tudi s finančnega stališča.
V drugem delu predavanja je bil predstavljen korpus Lektor, novi jezikovnotehnološki vir, ki je prosto dostopen za vse uporabnike na spletnem naslovu http://www.korpus-lektor.net. Avtor korpusa upa, da bo služil čim širšemu krogu uporabnikov, obenem pa zagovarja stališče, da je tovrstno odprto delovanje in širjenje jezikoslovnih nazorov ter spoznanj, ki jih med svojim delom pridobi lektorska stroka, tudi edino primerno.
Damjan Popič
