Na razstavi Andy Warhol: Beyond Borders v palači Attems Petzenstein v Gorici smo opazili neprimerno razvrstitev jezikov v napisih k umetnikovim delom: italijanščina, angleščina, slovenščina nam. italijanščina, slovenščina, angleščina. Zdi se malenkost, ima pa veliko simbolno težo, saj jo lahko razumemo kot potiskanje slovenščine v ozadje.
Še bolj nas skrbi vsebinska nelogičnost omenjenih napisov, ki si jo, kakor kaže priložena slika, lahko razlagamo zgolj kot nekritičen strojni prevod, ki očitno ni bil niti pregledan. Kar je v italijanščini Serigrafia su carta Lenox Museum Board, je v slovenščini postalo Sitotisk vašega pisma Lenox Museum Board nam. Sitotisk na papirju Lenox Museum Board (upali bi sicer, da nas ustanova lahko nauči tudi, kaj je slovenska ustreznica angleškega izraza museum board).
Leta 2025, sedem let po objavi Bele knjige o prevajanju, smo osupli, ogorčeni in razočarani. Zaradi podcenjujočega odnosa do prevajalcev. Zaradi prezirljivega odnosa do jezikovnih svetovalcev. Zaradi ravni odnosa do vseh nas, obiskovalcev, ki presega zgolj malomarnost in se nagiba k zaničevalski brezbrižnosti ali celo omalovažujoči frivolnosti.
Še zlasti nas žalosti, da smo takšnemu odnosu priča v evropski prestolnici kulture, sploh ob deklarirani temi mostov med kulturama/jezikoma. Mar nam je jezik kot družbi vedno le na jeziku, ne pa tudi v srcu? Je bil prevajalsko-lektorski vidik prireditev sploh primerno ovrednoten? In kako je mogoče, da je ta odgovorna naloga v celoti zaupana – stroju? Kaj nam o kulturi in njenem pomenu ter obmejnem sobivanju sporoča tako nekulturna in do soseda neobčutljiva predstavitev?
Lektorsko društvo Slovenije je stanovsko društvo specializiranih jezikovnih uporabnikov slovenščine in član meddruštvenega konzorcija, nastalega ob Beli knjigi o prevajanju 2018 in ki združuje pripadnike jezikovnih poklicev prevajalcev, tolmačev, podnaslavljavcev in jezikovnih svetovalcev ter se zavzema za vsebinsko in jezikovno vrhunsko končno besedilo, namenjeno javnosti, in izboljševanje bralne pismenosti. Zavezani smo, da opozarjamo na takšno zavržno ravnanje ter tudi tako spodbujamo k pozornejši rabi jezika. S tem želimo pripomoči k razvoju materinščine in pomenu profesionalnosti in kakovosti na jezikovnem področju. Zato upamo na popravek in več skrbnosti pri jezikovnem ustvarjanju v prihodnosti.
