Namen tokratnega srečanja – predebatirati vprašanja z našega foruma, ki še niso dobila odgovora. Naše, na pogovoru izoblikovane odgovore najdete na forumu.
In ker se ob napovedani temi vedno odpirajo tudi dodatna vprašanja, predlogi, pripombe, so tu tokratni dodatni poudarki:
- Pri primerih, kot so sočasnost in sodobnost, okoli in okrog, prek, preko in čez itd. se kaže, da lektorji nismo usklajeni, zato bi bilo zelo dobrodošlo oziroma že kar nujno kakšno predavanje na temo purizma pri lektoriranju.
- Drugi predlog za temo predavanja – kako popravljati stara besedila, npr. stare kronike.Primernega predavatelja bi našli npr. v NUK-u, g. Mihaela Glavana. Za vse, ne samo za tiste, ki dobijo v pregled tako stara besedila, pa bi bilo zanimivo slišati tudi, ali je smiselno, da so citati nedotakljivi – ali je v citatih primerno puščati tudi zatipkane napake, nepravilno postavljena ločila, velike/male začetnice …
Ob nekaj zgledih se je pokazalo, da si pravopisne zglede (in torej tudi pravila) različno razlagamo.
- To se je pokazalo že pri vprašanju o barvah. Pojavljajo se namreč razlage, da pomeni pisava skupaj, npr. sivomodra, odtenek enake količine sive in modre, pisava narazen, sivo modra, pa ravno tako odtenek, a (tu) z več modre kot sive, in črnobel, pisano skupaj, npr. bel s črnimi pikami. To je napačno razumevanje, kajti pravopisno pravilo ne more dopuščati, da bomo uporabniki besed npr. tehtali, koliko katere barve je bilo uporabljene. Pravilo mora biti čim bolj preprosto – pisava z vezajem pomeni kombinacijo dveh barv, pisava skupaj in enako tudi manj zaželena, a razširjena pisava narazen pa pomeni določen odtenek neke barve (odtenek izraža prvi del take zloženke, barvo drugi del).
- Različno razumemo tudi leta– katera leta, od kdaj do kdaj, so 20. leta? Če upoštevamo razlago v pravopisu, pri iztočnici dvajseti, so to leta od ..20 do ..29, torej vse tiste letnice, ki na desetiškem mestu vsebujejo dvojko, dvajset. Kako nasprotniki tega utemeljujejo 20. leta kot leta od 21 do 30 oziroma drugi kot leta 2. desetletja, torej od 11. do 20?
- Enotno gledamo na zamejevanje obdobja. Pravilni sta predložni zveziod – do (ki je povsem naša, slovenska) in med – in (prevod iz angleške zveze betwee – and). A pri tej drugi moramo paziti na to, da uporabimo samostalnik leto v dvojini, saj sta mejnika samo dva, četudi je obdobje daljše: od leta 1996 do 2014 in med letoma 1996 in 2014. (Nepravilno je med leti 1996 in 2014.) Zelo razširjena je tudi prav tako pravilna zveza v letih od – do: v letih od 1996 do 2014. Če imamo obdobje samo dveh let, pa ni primerno govoriti o razponu, torej od leta – do leta, temveč govorimo kar o dveh letih: v letih 2013 in 2014.
- Bežno je bila omenjena tudiura– da mladi ne razumejo več, kaj pomeni npr. četrt na dve (13.15) in tri četrt na dve (13.45). Tu verjetno ne gre toliko za starost teh, ki tega ne razumejo, pač pa za to, iz katerega dela Slovenije prihajajo – v predelih ob meji z Avstrijo to gotovo bolje razumejo (zaradi enakega načina v nemščini) kot v predelih ob meji z Italijo, kjer na podajanje časa vpliva italijanski zgled.
- Kako lektorji razumemo predloga okrog in okoli, bi ju v besedilih uporabljali po kakšnem posebnem pravilu? [SP ne napeljuje k ločevanju!] Kako čutimo izraz obet (v vremenskih obetih), glede na to, da naj bi glagol obetati pomenil (samo)nekaj pozitivnega? [SSKJ pokaže, da je ta glagol mogoče razumeti tudi kot napovedovati in groziti.]
Kakšen odnos imamo do sopomenk povorka in sprevod? [SP 2001 povorke ne preganja, medtem ko je bila beseda v SP 1962 opremljena s krožcem!]
Ali opažamo, da se ponekod v besedilih pojavlja samo glagol spregledati, v škodo glagola prezreti?
Nas moti to, da v novinarskih prispevkih nihče več ne želi dati izjave, čeprav gre tu bolj za to, da nočejo, kot da ne želijo?
In ali se še kdo zamisli o primernosti takega prijaznega stavka: Želimo vam previdno vožnjo? [Svetujemo vam, da previdno vozite, in vam želimo varno, prijetno vožnjo!]
Povzetek je pripravila D. T.
