Gradivo za tokratni pogovor – zloženke v pravopisu – je pripravil Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Zloženke povzročajo v praksi (tudi lektorjem) težave, in sicer z zapisom. Ko se odločaš, kako jih zapisati – skupaj, narazen ali z vezajem –, najprej tehtaš, ali gre za besedno zvezo ali za zloženko, v naslednjem koraku pa, ali gre za priredno ali podredno zvezo. Od izida Slovenske slovnice prof. dr. Jožeta Toporišiča (leta 1976; najmanj od takrat!) velja, da pišemo podredne zloženke skupaj, po zgledu literarnozgodovinski (tvorjeno iz literarna zgodovina), priredne zloženke z vezajem, po zgledu črno-bel (tak, ki je črn in bel), tretja možnost, pisava narazen, pa je za besedne zveze kot nesrečno zaljubljen.
Podredne zloženke niso problematične, čeprav pod pritiskom prakse pravopis v marsikaterem primeru dopušča pisanje narazen (buffoopera in buffo opera), pri prirednih pa lahko pričakujemo, da se bo v prihodnosti prijela delitev na take, ki jih pišemo z vezajem (slovensko-ruski slovar, vzgojno-izobraževalna ustanova), in tako imenovalne vezalne, pisane skupaj (dober primer je beseda otorinolaringološki, ki bi sicer zahtevala kar dva vezaja).
Kako se torej odločati pri zapisu?
Za priredne zloženke nasploh velja merilo zamenljivosti zaporedja pomenskih sestavin, čeprav smo kdaj vajeni predvsem enega zaporedja:
črno-bel = (pomensko) belo-črn (Italijani imajo menda zamenjan besedni red – bianco e nero.)
dentolabial = labiodental
1. Praviloma so priredne zloženke pisane z vezajem med sestavinama (črno-bel; sestavin je lahko tudi več: italijansko-slovensko-avstrijska tromeja), ker imamo v prvem delu (pri večdelnih pa tudi v drugem) slovensko pridevniško sestavino.
2. Druga vrsta prirednih zloženk so t. i. vezalne zloženke, ki jih pišemo brez vezaja, saj njihov prvi del (in tudi drugi, če ga imajo) ne vsebuje slovenske pridevniške sestavine (gluhonem, psihofizičen, alfanumeričen, evroatlantski, srbohrvaški, biobibliografski; severovzhod, kupoprodaja, nacifašizem, Evrazija …).
Edina izjema, ohranjena zaradi tradicije, je avstro-ogrski (zaradi besedotvorne osnove Avstro-Ogrska).
3. Če dobi taka priredna zloženka zaradi ponašenja v nezadnjem delu pridevniško sestavino (to ni mogoče pri vsaki), pišemo tudi pri teh zloženkah pred drugo (in morebitno tretjo) sestavino vezaj: (psihofizičen >) psihično-fizičen ali duševno-telesen, (alfanumeričen >) črkovno-številski, (evroatlantski >) evropsko-atlantski, (srbohrvaški >) srbsko-hrvaški, (dentolabialen >) zobno-ustničen; (biobibliografski >) bio- in bibliografski.
4. V slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 podani zapisi vezalnih zloženk z vezajem pa so zabloda: kupo-prodaja, arterio-venski, bogo-človek, pridevnika avdio-video in avto-moto; torej je pravilno samo kupoprodaja, arteriovenski, bogočlovek, avdiovideo, avtomoto.
Tako je (še) v zdaj veljavnem jezikovnem zakoniku.
Peter Weiss je za ta pogovor pripravil bogato spremno gradivo – seznam pravopisnih gesel, ki so po njegovem mnenju nepravilno zapisana, in sicer zaradi vsiljevanja neživljenjskih pravopisnih pravil iz teorije v jezikovno prakso. Seznam objavljamo v premislek vsem zainteresiranim, o takih zloženkah pa bomo še razpravljali, morda na kateri od prihodnjih jezikovnih delavnic.
Povzetek pripravila Darja Tasič in Peter Weiss.
