Nepravilne predložne zveze

Pri jezikovnih pogovorih vedno znova načenjamo temo o predlogih, pa ne zato, ker lektorji (vsaj pravi) tega ne bi obvladali, temveč zato, ker se te napake v praksi kar naprej množijo in s to svojo množičnostjo napadajo jezikovni občutek uporabnikov. Morda pa jih bo pomagalo vsaj malo zajeziti tudi naše stalno pripominjanje in bomo imeli pri svojem delu nekoč manj tovrstnih popravkov. Do takrat bomo občasno sestavljali te toliko kritizirane sezname napak.

Nekateri predlogi nastopajo v parih.
– Če na vprašanji KAM in KJE odgovorimo s predlogom na, bo odgovor na vprašanje OD KOD vedno s/z, odvisno od glasu, na katerega se beseda začenja.
– Če pa na vprašanji KAM in KJE odgovorimo s predlogom v, bo odgovor na vprašanje OD KOD vedno iz. Zgleda za ponazoritev:

Na opozorilnih napisih piše:
Pozimi pada sneg, in to tudi iz streh in z streh.

Pravilno je seveda, da pada s streh, saj je najprej na strehah. Ker se beseda streha začenja z nezvenečim soglasnikom oziroma nezvenečim nezvočnikom (p t k c č f h s š), stoji pred njo nezveneči predlog, torej s – sneg pada s streh.

V času razprodaj imajo trgovine popuste na vse izdelke na zalogi.
To vsi razumemo, pa čeprav je predlog na obakrat rabljen nepravilno – pravilni zvezi sta izdelki v zalogi (zaradi že omenjenega predložnega para v–iz – rečemo namreč: iz zaloge!) in popust za izdelke.


Še nekaj napačnih rab predloga iz (razlaga je par na–s/z)

v noči iz ponedeljka na torek > s ponedeljka na torek
poročanje iz seje – na seji > s seje

Tako pogosto piše:
Pozdrav iz morja, iz počitnic, iz Triglava, iz izleta …
> namesto pravilnega: z morja, s počitnic, s Triglava, z izleta …,
vendar:
Pozdrav iz hribov, iz gora (ker grem v hribe, v gore,
a na hrib > s hriba,
na goro > z gore!)

Še zelo razširjena napačna raba predloga s/z (razlaga je par v–iz)

prihajam s Štajerske, s Primorske … z Japonske, z Danske, s Kitajske 
– Štajerska – v Štajersko – v Štajerski > iz Štajerske (enako Primorska, Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Madžarska, Portugalska, Španska, Norveška, Finska, Danska, Švedska …)
– Štajersko – na Štajersko – na Štajerskem > s Štajerskega (enako Primorsko, Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko, Madžarsko, Portugalsko, Špansko, Norveško, Finsko, Dansko, Švedsko …)

Pri tem gre za dva različna sklanjatvena vzorca (eno je ime pokrajine oz. države, drugo pa starejše poimenovanje zemljepisnega območja. Za preizkus, kateri je ustrezen, lahko služita bolj razlikujoča se pojma: Francija in Francosko

kam? v Francijo (v Štajersko) na Francosko (na Štajersko)
kje? v Franciji (v Štajerski) na Francoskem (na Štajerskem)
od kod? iz Francije (iz Štajerske) s Francoskega (s Štajerskega)

Farmacevtska industrija nas dela odvisne od zdravil, prehranskih dodatkov in podobnega, tudi z reklamami, v katerih beremo oziroma poslušamo zvezo:

… se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom

Tako podvajanje predloga ni potrebno, saj gre tu v bistvu za isti predlog, samo za njegovi različni ‘izvedbi’, ker stoji enkrat pred zvenečim, drugič pa pred nezvenečim soglasnikom. Dovolj bi bilo: z zdravnikom ali farmacevtom.

Če gre pri naštevanju za različne predložne zveze, je treba predloge pri vsaki spremembi navesti:

popravila na vašem domu in pisarni > na vašem domu in v pisarni
prihajajo iz Celja, Raven in Benedikta > iz Celja, z Raven in od Benedikta

Ob zemljepisnih naselbinskih imenih si je dobro zapomniti, da sta nekoč dobro držali pravili – za obvodne kraje je veljal predložni par na–s/z (na Bled, na Bledu, z Bleda), za kraje, poimenovane po svetnikih, pa pri–k–od (pri Sveti Ani, k Sveti Ani, od Svete Ane).

Še bolj pa moramo paziti, kadar se predlogi ne vežejo z istim sklonom:

avtomobili vozijo v in iz garaže > avtomobili vozijo v garažo in iz nje
na in z letališča je priletelo > na letališče je priletelo in z njega odletelo

 


Povzetek je pripravila Darja Tasič.

Iskanje
Search
Kategorije dejavnosti
Deli objavo

Kako in kdaj plačam članarino?