1. Razčistili smo, kako pravopisno rešiti citiranje (ločila pri navajanju virov), saj so razlike pri navajanju virov že na ravni ene knjige, kaj šele med različnimi knjigami.
Paziti je treba predvsem, da je zapis v delu ves čas enoten. Kot pravilne pa smo sprejeli naslednje možnosti:
Soglasje o tem, kaj kritično mišljenje je, je vitalnega pomena, saj prav jasna opredelitev koncepta omogoča temelj za razvoj učnih strategij in kriterijev ocenjevanja (Hummer, 1997; Yeh, 2001).
»Primarni fokus kritičnega mišljenja je določiti, ali so argumenti zdravi, tj. ali imajo resnične premise in logično moč.« (Huges, 1996, po O’Rourke, 1991, pogl. 2, str. 8)
in tudi
»Primarni fokus kritičnega mišljenja je določiti, ali so argumenti zdravi, tj. ali imajo resnične premise in logično moč.« (Prav tam, str. 8.)
Šuster (1998, str. 23) opredeljuje argument kot »skupno ime za naslednjo strukturo: določena trditev je na določen način podprta z razlogi za njeno sprejetje. V argumentu razlogi utemeljujejo (podpirajo, upravičujejo, dokazujejo, demonstrirajo) sklep, ta podpora pa racionalno osebo prepričuje v sprejetje sklepa.« (Prim. še Barry, 1984; Bowel in Kemp, 2002; Fisher, 2004; Halpern, 1996; Phelan in Reynolds, 1996.)
Prav tam … in Primerjaj še … razumemo kot eliptično poved, zato se mora začeti z veliko in končati s piko, medtem ko je (Hummer … 2001) in (Huges … 8) za nas okleščen podatek, ki ne zahteva ločila!
Drugače pa je v naslednjem primeru, kjer je navedek samo del odstavka, zato je končno ločilo za navedbo vira:
V razpravi o zmotnih predpostavkah o kritičnem mišljenju zavzame stališče, da »poučevanje logike v izolaciji na noben način ne pokaže učencem, kako uporabljati logiko na tematiki različnih disciplin /…/ logične veščine in vsebina predmeta morajo biti predstavljene učence že od vsega začetka integrirano« (1989, str. 6).
2. Ponovili smo pravilo o ločilih v naslovih in pri imenih slik:
a) V naslovih končnega ločila ni – primer: Svetloba v avgustu. Nato črni september
(Boljše bi bilo: Svetloba v avgustu in črni september ALI PA: Svetloba v avgustu, nato črni september)
Šel sem na kavo. Slišal sem klice
Dan, ko je veter nosil smrt
b) Pri besedilu pod sliko je končno ločilo v primeru glagolske povedi, sicer se konča brez ločil (npr. Mak na polju).
Citatnost naslovov se včasih rešuje tudi s kurzivo, nikoli pa ne z narekovaji. Kurziva te potem opozarja tudi na to, da tega dela ne smeš krajšati.
3. Nekoč so se ljudje naučili, da »pred ki, ko, ker, da, če vejica skače« in da pred in ni vejice, danes pa mnogi prvo še vedo (čeprav to ne velja vedno), drugega pa, verjetno pod vplivom angleščine, ne upoštevajo, tudi ko bi morali. Veznik in se rabi v vezalnem priredju (Z rokami se je oprl na stol in se počasi dvignil.), sicer pa še v protivnem (Mimo mene si šla, in te nisem spoznal.) in posledičnem priredju (Bilo nas je devet, in nekdo je moral od doma.) – v zadnjih dveh je raba stilno zaznamovana (po: Jože Toporišič, Slovenska slovnica, 1976).
Nekaj primerov neupravičeno postavljene vejice:
Daj mi lemurja, in vrnila se bom v svoj čas.
… ga je utišal mladi Irec, in že je začel premišljevati o naslednjem problemu.
Ampak kmalu bodo učinki injekcije izzveneli, in takrat bo spet metala strele za mano.
Še en pritisk na gumb, in zavesa, ki je zakrivala kletko, je gladko zdrsnila stran.
4. Uporaba povratnega svojilnega zaimka svoj:
Uredite vašo prebavo > Uredite svojo prebavo, Uredite si prebavo
Kadar nagovarjamo več ljudi, je pravilno uporabiti svojilni zaimek (Družina, naročite za vaše otroke Cicibana!), kadar se nanaša na eno osebo, je lahko samo povratni svojilni zaimek (svojo prebavo)!
In posvetilo v knjigi? Mojim staršem! V opisu pa: Knjigo posvečam svojim staršem.
Kdo je vrgel svet s tečajev in kdo ga je postavil spet na svoje mesto > njegovo mesto
5. Še nekaj o vejici – da ali ne:
prišel je on in ne ti – prišel je on, ne ti – prišel je on, ti pa ne
…, medtem ko …
… pa tudi … (pa tudi = in)
6. V naši jezikovni praksi se vedno bolj izgublja občutek, da je za kazalnim in svojilnim zaimkom treba uporabljati določno obliko pridevnika – moj novi slovar/ta novi slovar.
Frazeme je treba uporabljati pravilno – nespremenjene in v pravem pomenu:
dati na hladno = zapreti >> Projekt na hladno zaradi DURS-a – vsebinsko neustrezno; boljše bi bilo: … zamrznjen zaradi …
ločiti zrnje od plevela (plev)
bili smo priče (priča)
Besede je treba pustiti pri življenju:
kasneje – pozneje
naslednji – prihodnji
Zapisala: Darja Tasič
