Reprezentativno slovensko združenje lektorjev in jezikovnih svetovalcev je sprejelo Etični kodeks in poklicne standarde Lektorskega društva Slovenije.
Dokument izraža odgovornost predstavnikov stroke (lektoriranja in jezikovnega svetovanja) do javnosti, naročnikov lektorskih storitev in poklicnih kolegov ter določa temeljne prvine etičnega in poklicnega vedenja v stroki in javnosti.
Namen etičnega kodeksa je na poklicnem področju lektorjev in jezikovnih svetovalcev pripomoči h kulturi kakovosti, podpore in zagovorništva ter predstavljanja stroke in delovanja. Poklicni standardi pa se štejejo za strokovne smernice in so v pomoč izvajalcem in organizacijam s timi, v katerih so tudi lektorji, za zagotavljanje kakovostne storitve.
Na prvem kongresu Lektorskega društva Slovenije (leta 2020) smo prvič povzeli dotakratna razmišljanja in v dokument začeli zbirati vsebine za posodobljen etični kodeks lektorjev. V posebno spodbudo in navdih so nam bile vse skupne kampanje stanovskih združenj jezikovnih poklicev (Bela knjiga 2018, projekt 2021 Če nisi preveden/tolmačen/lektoriran, ne obstajaš, projekt 2025 UIzi preveden, UIzi zgrešen), v katerih smo začeli snovati tudi poklicne standarde za lektoriranje in jezikovno svetovanje.
Na letošnjem občnem zboru Lektorskega društva Slovenije smo posebej obravnavali Etični kodeks in poklicne standarde. Do oktobra 2025 je bil dokument v javni razpravi, 1. oktobra pa ga je članstvo sprejelo na izrednem občnem zboru.
Poseben pomen daje dokumentu čas sprejetja – v mesecu jezikovnih poklicev, od 30. septembra, mednarodnega dneva prevajanja, do 31. oktobra, dneva reformacije, ko smo se leta 2025 predstavniki in predstavnice jezikovnih poklicev ponovno povezali v skupno kampanjo, v kateri smo javnost opozorili na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter odgovornost, ki jo za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike nosimo kot skupnost. Z raznolikim programom smo odpirali vprašanja o prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence pri prevajanju, tolmačenju in lektoriranju, etiki, transparentnosti in zaščiti avtorskih pravic v digitalnem okolju, govorili o pridobivanju jezikovnih kompetenc, vrednotenju intelektualnega dela in o nalogah ustanov, ki izobražujejo jezikovne kadre. Prav tako smo razmišljali tudi o spremembah na trgu dela ter o prihodnjih perspektivah in razvoju jezikovnih poklicev, s posebnim poudarkom na času po našem prvem skupnem projektu, Beli knjigi o prevajanju 2018.
