Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU (v nadaljevanju KSJJ) je 7. aprila 2026 sprejela Izjavo o predlogu pravil Pravopisa 8.0. Danes, 10. aprila 2026, pa je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU (v nadaljevanju ISJFR ZRC SAZU) javnost opozoril na napačne in zavajajoče informacije v omenjeni izjavi KSJJ.
Stanovsko društvo lektorjev in jezikovnih svetovalcev, t. i. specializiranih jezikovnih uporabnikov, ki smo poklicno zavezani razumevanju in pravilni rabi vseh jezikovnih priročnikov in drugih orodij, že od ustanovitve tesno sodeluje s kolegi jezikoslovci raziskovalci in pravopisci – tako zaradi nujnosti razumevanja obstoječih pravopisnih pravil kot tudi zaradi pomembnosti razprave strokovne skupnosti jezikoslovcev raziskovalcev in jezikoslovcev praktikov ob posodabljanju jezikovnih priročnikov.
Za ponazoritev najprej zgodnejši primer, povezan s Pravopisom 8.0: 6. junija 2017 smo povabili takratno Pravopisno komisijo pri SAZU in ZRC SAZU na pogovor o posodabljanju pravopisnega poglavja o krajšavah – kraticah, simbolih in okrajšavah. To poglavje je bilo čez leto in pol, 3. decembra 2019, dano v javno razpravo v dveh poglavjih, Pisna znamenja in Krajšave. V vseh javnih razpravah in izven njih smo kot društvo in posamezni člani dejavno sodelovali s svojimi jezikovnimi zgledi, zadregami, pomisleki in vprašanji. Najbolj svež je pretehtan, plodovit in neposreden pogovor včeraj, 9. aprila 2026, s posameznimi članicami uredniškega odbora novega slovenskega pravopisa in jezikoslovci z Oddelka za pravopis pri ISJFR ZRC SAZU, in sicer o posodobitvah začetnih poglavij Pravopisa 8.0 po javni razpravi (torej o besedilu, ki je v zaključni redakciji in še ni javno objavljeno, je pa očitno na voljo za strokovno razpravo z zainteresirano in zavzeto strokovno javnostjo), o vprašanjih, ki se nam lektorjem postavljajo pri razumevanju posameznih predlaganih posodobljenih pravil in njihovem udejanjanju v praksi, posebej pa o odprtih jezikovnih izzivih iz javne razprave o pravopisni prenovi, ki jih jezikoslovci in praktiki želimo reševati skupaj. Povabili smo celotno lektorsko skupnost oziroma poklicno skupino lektorjev in jezikovnih svetovalcev, tudi nečlane Lektorskega društva Slovenije in trenutno neaktivne lektorje. Odziv je bil kot na vse društvene pogovore o ožjepravopisnih temah zelo dober, razprava pa kulturna in strokovna, kot je v današnjem komuniciranju očitno lažje v živo ter bistveno težje pisno.
Razgrevanje ozračja med jezikoslovci raziskovalci in akademiki razumemo kot znamenje, da je v sedanji fazi zaključevanja redakcije novega pravopisa potrebna predvsem razprava z jezikoslovci praktiki, to pa smo lektorji, jezikovni svetovalci in učitelji. Pravopis ne potrebuje le znanstvene obravnave in razprave, temveč v tem trenutku predvsem razpravo o razumevanju posodobljenih pravil, njihovi ubeseditvi in udejanjanju v praksi – ter potemtakem prilagoditev obstoječega besedila Pravopisa 8.0 temu.
Lektorji težko živimo in delamo v tem času surovega tekmovanja v PR-ovsko leporečnem dokazovanju, manipuliranju, v času neverjetne učinkovitosti sprevračanja besed in medijske pompoznosti ter lažnih in prirejenih sporočil na vseh področjih družbenega življenja. Zato na poskuse ustvarjanja razkola pri slovenskem pravopisu odgovarjamo s pozivom k pogovorom, pobudam in javni razpravi, predvsem v živo.
Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije