študentka prevajalstva iz Ljubljane
Ljubezen do jezikov goji že od ranega otroštva, za prevajanje pa jo je navdušila profesorica latinščine na Gimnaziji Poljane. Študij na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani jo je obogatil z dragocenim jezikovnim znanjem in seznanil z izzivi sodobne jezikovne industrije, tretji letnik dodiplomskega študija pa je zaključila še s študentsko izmenjavo v Bruslju. Poleg francoščine sta ji pri srcu zlasti slovenščina, in sicer prav slovnica, in književno prevajanje. Med svoje dosežke tako šteje prevod kratke zgodbe z naslovom Jelka v zbirki Pod milim nebom Sylvaina Tessona.
Prispevek se osredotoča na položaj lektorskega dela v frankofonskih državah in tako dopolnjuje članek o organiziranosti poklica v Franciji. Popotovanje od Kanade do Belgije osvetli različne za lektorja pomembne aspekte dejavnosti, in sicer društveno organiziranost, infrastrukturo in položaj na trgu dela, pri čemer vseskozi stremi k primerjavi med državami, tudi s Slovenijo. Skupni faktor predstavljenih frankofonskih držav je uradni jezik francoščina, ki pa si ta naziv deli še z enim ali več drugimi jeziki, zato igra jezikovna politika še kako pomembno vlogo. Lektorji, ki so največkrat samozaposleni ali pa delajo pri založniških in medijskih hišah, tako prispevajo k ohranjanju in promociji jezika, četudi delujejo iz ozadja in je pomen njihovega dela pogosto prezrt. Prispevek torej stremi k predstavitvi dejavnosti drugod in četudi neposredno ne podaja predlogov za izboljšave, želi spodbuditi medsebojno povezanost in sodelovanje znotraj stroke.
Osrednja tema prispevka je lektorska dejavnost znotraj institucij Evropske unije, natančneje Evropske komisije. Dejavnost se znotraj EU umešča v prevajalsko delo, zato je o njej nemogoče govoriti brez poznavanja temeljnih jezikovnih služb EU, ki igrajo ključno vlogo pri postopku objave evropskih dokumentov in skrbijo za dosledno spoštovanje načela večjezičnosti. Lektoriranje v pravem pomenu besede se izvaja le na osnutkih v izvirnem jeziku, pa še to zgolj na željo avtorja besedila – precej večjo težo ima preverjanje ustreznosti vsebine prevodov v ostalih uradnih jezikih. Prispevek zato namenja nekaj več prostora mehanizmom za preverjanje kakovosti prevedenih besedil, vendar se trudi čim celoviteje predstaviti tudi lektorsko službo Generalnega direktorata Evropske komisije za prevajanje, ki z različnimi kampanjami in publikacijami zadnja tri desetletja učinkovito prispeva k ozaveščanju o pomenu jasnega pisanja in k širjenju lektorskega dela na vse več področij in tipov besedil.
2021 © Lektorsko društvo Slovenije. Vse pravice pridržane. | Varovanje osebnih podatkov