Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s sodobno leksikografijo in leksikologijo, terminologijo ter korpusnim jezikoslovjem, sodelovala je tudi pri razvoju jezikovnih virov in tehnologij za slovenski jezik. Je soavtorica in sourednica temeljnih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjev slovenščine (Slovar novejšega besedja slovenskega jezika; Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja; eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja) ter članica uredniških odborov jezikovnih portalov Fran in Franček. Je tudi soavtorica označevalnih sistemov za oblikoskladenjsko in površinskoskladenjsko označevanje jezikovnih korpusov slovenskega jezika.
Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU raziskuje vprašanja sodobne leksikologije in leksikografije na področju slovenskega knjižnega jezika. Načrtuje in vzdržuje slovarske podatkovne baze, vodi vsebinske, vizualne in tehnične procese v procesu objavljanja slovarjev na slovarskem portalu Fran. Sodeluje pri eSSKJ – Slovarju slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja, je član uredniških odborov portalov Fran in Franček.
Cilj drugega kongresa Lektorskega društva Slovenije je poglobljena in sistematična analiza jezikovnih in strokovnih mitov oziroma jezikovnoideoloških jeder, ki oblikujejo jezikovne izbire jezikoslovcev praktikov (t. i. specializiranih jezikovnih uporabnikov) in s tem vplivajo na nereflektirano spreminjanje jezikovnega standarda. Sem gotovo sodi tudi sorazmerno neraziskan očitek jezikovnim svetovalcem o ustvarjanju vzporedne jezikovne norme. V sodobnosti kljub povečani liberalnosti in bolj pragmatičnemu pristopu k leksikalnim in stilskim izbiram nekaj takih predpostavk izhaja iz napačnega tolmačenja informacij dostopnih jezikovnih in normativnih virov ali celo povsem zgrešenega razumevanja njihove funkcije.
Na delavnici, posvečeni predstavitvi naprednejših oblik brskanja po dostopnih korpusih za slovenščino in drugih (predvsem odprtokodnih) virih, bi se radi na podlagi zbranega gradiva iz prakse posvetili naslednjim problemskim sklopom:
Ideološko jedro: Predvsem srednja in starejša generacija lektorjev, prevajalcev in urednikov jih uporablja intuitivno, saj niso imeli dostopa do ustreznih predstavitev. V delu skupnosti so se oblikovala puristična prepričanja, kot so: »Zdaj pa bo normo diktirala samo še raba.« Teza iz prevodoslovnega priročnika avtorja starejše generacije: »Korpusantstvo nas ne bo pripeljalo nikamor.« Pri liberalnejših jezikoslovcih je nasprotno prisotna praksa nekritičnega presojanja pojavnic v npr. korpusu standardne slovenščine.
Predlagana dejavnost: Predstavitev uporabnosti spoznanj korpusnih pristopov za zahtevnejše jezikovne uporabnike. Kritičen pregled frekvenc v Gigafidi 2.0 in realna ocena njihove slogovne vrednosti ter prikaz zahtevnejših primerov kolokabilnosti.
2021 © Lektorsko društvo Slovenije. Vse pravice pridržane. | Varovanje osebnih podatkov