Korejščina ima z vidika indoevropskih jezikov več glasoslovnih, oblikoslovnih in skladenjskih posebnosti. Jezik je bogat z glasovnimi premenami, tudi zunanjimi. Za prevzemanje lastnih imen iz korejščine je uporabna razprava Jasmine Krofič in Ive Ziraldo z naslovom Problematika latiniziranja hangeula v slovenščino,* v kateri ločujeta tri ravni prevzemanja:
1. raven: izvirna korejska pisava (neprečrkovano) − v učbenikih in strokovnih besedilih;
2. raven: uradni latinični zapis, južno- oz. severnokorejski − v strokovnih in uradovalnih besedilih;
3. raven: prevod ali podomačitev (zlasti za občna imena) − v poljudnih in leposlovnih besedilih.
Lastna imena obravnavamo v okviru štirih podskupin.
- Osebna lastna imena: Imena podajamo v zaporedju priimek in ime (pravilo ne velja za korejske izseljence). Načeloma sledimo uradni obliki osebnega imena, saj Južna Koreja svojim državljanom dopušča, da si prosto izberejo latinični zapis, tudi če ni v skladu z vladnimi priporočili. Zaželeno je, da se v izgovoru približujemo izvirni izreki (npr. Lee [i], Park [pak], Woo [u]). Osebna imena pisno prevzemamo po posameznih delih in ne kot celoto. Ime Park Nam se tako načeloma ne bere po korejsko [pang nam], ampak po delih [pak nam], saj moramo ohraniti konsistenco danega priimka (dopuščamo tudi citatni izgovor, vendar je treba na to posebej opozoriti). Korejci, živeči zunaj Koreje, se pišejo v skladu s pravili za zapis imen v jeziku države, v kateri bivajo.
Zaradi razlike med izgovorom in zapisom je priporočljivo, da izgovor ob prvi pojavitvi v jedrnem besedilu podamo v oklepaju ali v opombi; priporočilo ne velja za napise. - Zemljepisna lastna imena: Pisna podoba in izgovor ustaljenih imen se ne spreminja (npr. Seul, Pjongjang, Pjongčang). Imena pokrajin in njihovih prestolnic, gorovij z najvišjimi vrhovi ter drugih naravnih in kulturnih znamenitosti (npr. pod Unescovo zaščito) se utegnejo zaradi pogoste rabe prav tako ustaliti v podomačeni obliki: tedaj jih obravnavamo kot slovenske eksonime. Občne besede, ki so del lastnega imena, načeloma ohranjamo, razen pri upravnih enotah (tu so pisane za stičnim vezajem), kjer se lahko izpustijo, a se mora dodati ustrezen prevod (npr. Ulsan-si ali mesto Ulsan).
- Stvarna lastna imena: Pisna podoba blagovnih znamk se zaradi prepoznavnosti ohranja, po njej se ravna tudi izgovor.
- Zgodovinska imena: Zgodovinska imena izpred 20. stoletja se po tradiciji domačijo po izgovoru.
Napotki za izgovor:
- Glasovi, označeni s črkami b, d, g, j, se na začetku besede izgovarjajo s slovenskimi glasovi p, t, k, č.
- Glasovi, označeni s črkami p, t, k, ch, se pred samoglasnikom izgovarjajo, kot bi jim sledil rahel glas h.
- Sklop ae se izgovori kot široki e, eo kot široki o, ui kot i (le na začetku besede kot èj), eu kot glas med u-jem in polglasnikom (lahko se podomači kot u).
- Naglas načeloma prevzemamo na prvem zlogu.
* Jasmina Krofič, Iva Ziraldo. 2013. Problematika latiniziranja hangeula v slovenščino. Acta Linguistica Asiatica, 3(3), 71−84.
Kako pisati imena z občnoimensko sestavino?
V korejščini je občna beseda pogosto del imena; stavi se za ime z vezajem ali brez njega (Dokdo, stari zapis Tokto). Občna sestavina se lahko prevaja. Preglednica z občnimi sestavinami v korejskih zemljepisnih imenih je na tej povezavi.
Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je pripravil vodila za zapis in izgovor korejskih imen v slovenščini z obsežnim naborom primerov, ki so povezani tudi z zimskimi olimpijskimi igrami v Pjongčangu februarja 2018. Preberite na tej povezavi.
Lektorsko društvo Slovenije pa je v preglednici zbralo imena, povezana z OI v Južni Koreji 2018. Poglejte to povezavo.
Poudarjamo, da ne gre za normativni nabor pravil, ampak za predlog smernic, ki se bodo dopolnjevale oz. spreminjale.
Smernice je povzelo Lektorsko društvo Slovenije. Tema je bila širše obravnavana na delavnici oktobra 2017 in v gradivu za udeležence.
