30. 3. 2011

Spletni časopis in jezik

Spletni časopis in jezik

Spletni časopis je časopis samo še po besedi, in še to samo v slovenščini. V angleščini, denimo, je beseda newspaper, ki vključuje papir, že neustrezna.

Pravzaprav bi na spletu težko govorili o časopisu, saj je element pisanja samo eden od mnogih; če pa že, si ga moramo predstavljati kot tridimenzionalni časopis, v katerem odstavki dobijo globino, besede dobijo podobo, podobe dobijo glas in glas postane delček multimedijskega paketa predstavljene vsebine.

Zaradi svoje večplastnosti in neposrednosti so spletni mediji, še posebno na novih platformah, kot je iPad, ki zagotavljajo povezanost z medijem, kakršno so omogočali časopisi, revije in knjige, vse bolj priljubljeni. Tiskani časopisi postajajo bolj užitek za sladokusce, medtem ko se uporabniki, ki želijo hitro dostopati do novic, selijo na splet in v svet medijskih aplikacij za pametne telefone in tablične računalnike.

Vsebine na teh novih platformah ustvarjajo novinarji, toda čedalje pogosteje se v oblikovanje spletnih vsebin vključujejo tudi ljudje drugih poklicev in znanj, med njimi spletni oblikovalci in programerji.

Spletni mediji so najbolj podrejeni diktatu hitrosti, ki bolj narekuje način dela v sodobnem novinarstvu. V njih se pojavljajo hitri prepisi sporočil služb za odnose z javnostjo ali pa, kot sta nekoč na spletu zapisala anonimna komentatorja, »sam šodr je še, slaboumno prevajanje butastih in že prej prevedenih povzetkov«. /…/ In še degradacija slovenščine je čedalje bolj prisotna, najbolj vidna pa je pri izginjanju dvojine in rodilnika ter neznanju o postavljanju vejic. Raziskovalno novinarstvo očitno dandanes pomeni, da brskaš po tujih portalih in prevajaš.«

Posamezni resni in ugledni mediji se upirajo takšnemu novinarstvu, tudi z multimedijskimi zgodbami, ki izkoriščajo prednosti tehnologije in kakovostnega novinarstva, vendar jim za ovratnik dihajo očitki o neažurnosti in neaktualnosti, zaradi katerih objavljanje novic na internetu spominja na metanje informacij v luknjo brez dna.

To hlastanje za zadnjo novico se izraža tudi v jeziku, kot sta ugotovila komentatorja. Lektorji, ki so v Sloveniji stalnica novinarskih hiš, ne pregledujejo vsebin na spletu. Tudi zato ne, ker morajo biti novice objavljene čim prej in v produkciji spletnih novic ni več časa za vmesne postaje.

Dr. Sonja Merljak Zdovc

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov

Google Analytics
Statistika obiska strani