22. 4. 2021

Odziv Lektorskega društva Slovenije na predlog novih pravopisnih pravil

Novi poglavji pravopisnih pravil, dani v javno razpravo, podajata pomembno problematiko rabe velike začetnice in zapisovanja prevzetih leksemov, s čimer se lektorji pri svojem delu nenehno srečujemo. Širina tega pravopisnega področja pa neobhodno pomeni tudi različna stališča do posameznih vprašanj, zato so bili naši člani pozvani, naj dejavno prispevajo pomisleke s svojega delovnega področja.

Zaradi sistematične in natančne zasnove predloga novih pravopisnih pravil, ki je prinesel tudi izrazijske novosti in uvedel poimenovanja za nekatere pravopisne kategorije, npr. prekrivnost lastnih imen in občnih poimenovanj, so pomensko-izrazne kategorije laže razpoznavne, kar je na stopnji javne razprave zelo smiselno. Potrebno in zelo uporabno je, da je pravopisna komisija posodobila nabor ponazarjalnega gradiva in posebej uvedla tudi razdelek o posebnostih pri rabi velike in male začetnice, ki odražajo spremembo zapisovalnih navad in potreb od izida pravil zadnjega pravopisa. Jasni protistavni zgledi rabe velike začetnice, npr. glede na to, ali gre za predimek ali predpono v občni besedi z neprvo veliko začetnico, so uporabniku v veliko pomoč. V veliko olajšanje mu je tudi ločitev poglavja o prevzemanju od prečrkovalskih preglednic ter nekatera predlagana načela, povezana s prevzemanjem. Enako velja za zbire ponazarjalnega gradiva, kakršna je priloga Neprve sestavine zemljepisnih imen. Prav tako pohvalno je sprotno usklajevanje pravil s slovarjem in nenehno ažuriranje gradiva ter stik s strokovno in laično javnostjo, da bodo snovalci s tem zajeli čim več pomislekov pišočih, novi pravopis pa bo s tem ob potrditvi dosegel tudi večji učinek.

Zavedamo se, da je v jeziku le malo kompromisnih rešitev in da je na koncu treba pretehtati, največkrat med izročilom, nalikovno predvidljivostjo, povednostjo in sodobno rabo. Vendarle se zavzemamo za čim večjo skladnost s starim pravopisom, kjer je ta mogoča, torej ne v škodo jezikovnega sistema, izraznosti in identifikacije, in s tem čim mehkejši prehod.* Možnost za to ponujajo prav na novo uvedeni slogovni napotki, v katerih so zbrane razlage o zapisovalnih različicah v javnih zvrsteh, zlasti glede na strokovnost oz. poljudnost, celostnost oz. posameznost ter uniformiranost oz. avtorskost. Pravopisno komisijo ob tem spodbujamo, da v jedru knjižnega jezika uveljavlja sistemske, dosledne in priučljive rešitve.

Posameznih poglavij ni mogoče docela razumeti brez uvida celote in slovničnega orisa, ki naj bi bil priložen pravopisu, je pa predlog novih pravil nadgradil stari pravopis in pokazal na še nekaj mest, ki jih bo treba natančneje opredeliti.

 


* Pri tem se zdi smiselnejša od prenove zapisa velike začetnice v nekaterih neprvih sestavinah krajevnih oz. naselbinskih zemljepisnih imen dodatna obravnava problematike okrajšanih in nadomestnih imen (tipa Kamniška Bistrica ali Kamniška bistrica in okrajšano Bistrica, Polhograjska grmada ali Grmada, Kobariški Stol ali Kobariški stol in okrajšano Stol) ter primerov prekrivnosti imen in poimenovanj (tipa smrkci ali Smrkci, barbika kot igrača ali Barbika za Pahorja, Državni zbor za Državni zbor Republike Slovenije, Pravna fakulteta ljubljanske univerze ali pravna fakulteta ljubljanske univerze), saj se prav ta področja kažejo kot najbolj nedosledna v rabi in zato tudi najzahtevnejša za pišoče. Pri teh vprašanjih se nova pravila sklicujejo na ustaljenost in na pomensko razlikovanje, kar je zahtevnejše od pravila o izjemah.

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani