30. 9. 2021

Kako se z izrazjem izogniti stereotipom o staranju?

V strokovnem programu jubilejnega Festivala za 3. življenjsko obdobje je bila okrogla miza z naslovom O besedah o starejših ne brez starejših in podnaslovom Kako se z izrazjem izogniti stereotipom o staranju.

Moderator: Milan Pavliha, član programskega sveta tega festivala

Sodelujoči v panelu:

  • akad. prof. dr. Marko Snoj (znanstveni svetnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)
  • Biserka Marolt Meden (predsednica Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost)
  • Petra Lesjak (predsednica Društva novinarjev Slovenije)
  • Sonja Bercko Eisenreich (direktorica Inštituta Integra, Velenje)
  • Kristina M. Pučnik (predsednica Lektorskega društva Slovenije)

Izziv za razpravo

Dojemanje starosti je v naši družbi občutljivo področje, polno stereotipov, zato potrebuje še veliko sprememb. Pomemben del te razprave je izrazje o starosti. Kako uporabljati in prevajati nekatere v svetu in pri nas uporabljene termine: starejši, ostareli, starajoči se, star, starec, starostnik, upokojenec? Posebno pozornost bomo namenili skrbni rabi izrazja, da jezik, ki ga uporabljamo pri opisu starejših, ne bi bil žaljiv. Deskriptorji, kot so »stari«, »ostareli« in »starostniki«, so pogosti in uveljavljeni v medijskem poročanju in družbenem diskurzu nasploh, zato že številne, v ozaveščanje usmerjene kampanje v EU opozarjajo, da raba tovrstnega izrazja lahko spodbudi splošno družbeno diskriminacijo. Na okrogli mizi bomo prisluhnili dejavnim starejšim, ki si prizadevajo za ozaveščanje o izrazih, ki na splošno sugerirajo krhkost in ranljivost starejših ljudi, npr. prikazovanje uvelih rok. Slovenski psiholog Vid Pečjak v svoji knjigi Psihologija staranja uporablja termin »starejši«. Termin »starejši« mu je blizu zaradi dinamike in velikih individualnih razlik vedno daljšega generacijskega obdobja. Ni toliko pomembno, koliko si star, pomembneje je, kako si star. Kronološka starost je čedalje bolj nezanesljivo merilo skoraj vsega o človeku. Tudi EU v vseh uradnih dokumentih in strokovnih publikacijah dosledno uporablja termin »starejši ljudje«. Odlično izhodišče bi bilo (za začetek vsaj v medijih) opuščanje nekaterih besed, ki imajo v slovenščini slabšalni pomen. Opozorili bomo, da nam na področju raziskovanja starejših manjkajo aplikativne raziskave in interdisciplinarnost, ki je ključna pri povezovanju strok ter prepletanju idej in znanja.

Sklep okrogle mize

Okrogla miza O besedah o starejših NE brez starejših je bila enotna: beseda starejši je spoštljiva in nežaljiva, primerna za današnji čas. Z njo nadomestimo termin starostnik, ki je nastal sredi 20. stoletja zato, da omili negativno konotacijo besede starec. Pa se je beseda postarala prej, kot se postara novorojeni otrok (po mnenju akademika prof. dr. Marka Snoja).

 

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani