23. 1. 2013 Nepravilne predložne zveze
Zgledi nepravilnih predložnih zvez
Pri jezikovnih pogovorih vedno znova načenjamo temo o predlogih, pa ne zato, ker lektorji (vsaj pravi) tega ne bi obvladali, temveč zato, ker se te napake v praksi kar naprej množijo in s to svojo množičnostjo napadajo jezikovni občutek uporabnikov. Morda pa jih bo pomagalo vsaj malo zajeziti tudi naše stalno pripominjanje in bomo imeli pri svojem delu nekoč manj tovrstnih popravkov. Do takrat bomo občasno sestavljali te toliko kritizirane sezname napak.
Nekateri predlogi nastopajo v parih.
– Če na vprašanji KAM in KJE odgovorimo s predlogom na, bo odgovor na vprašanje OD KOD vedno s/z, odvisno od glasu, na katerega se beseda začenja.
– Če pa na vprašanji KAM in KJE odgovorimo s predlogom v, bo odgovor na vprašanje OD KOD vedno iz. Zgleda za ponazoritev:
Na opozorilnih napisih piše:
Pozimi pada sneg, in to tudi iz streh in z streh.
Pravilno je seveda, da pada s streh, saj je najprej na strehah. Ker se beseda streha začenja z nezvenečim soglasnikom oziroma nezvenečim nezvočnikom (p t k c č f h s š), stoji pred njo nezveneči predlog, torej s – sneg pada s streh.
V času razprodaj imajo trgovine popuste na vse izdelke na zalogi.
To vsi razumemo, pa čeprav je predlog na obakrat rabljen nepravilno – pravilni zvezi sta izdelki v zalogi (zaradi že omenjenega predložnega para v–iz – rečemo namreč: iz zaloge!) in popust za izdelke.
Še nekaj napačnih rab predloga iz (razlaga je par na–s/z)
v noči iz ponedeljka na torek > s ponedeljka na torek
poročanje iz seje – na seji > s seje
Tako pogosto piše:
Pozdrav iz morja, iz počitnic, iz Triglava, iz izleta …
> namesto pravilnega: z morja, s počitnic, s Triglava, z izleta …,
vendar:
Pozdrav iz hribov, iz gora (ker grem v hribe, v gore,
a na hrib > s hriba,
na goro > z gore!)
Še zelo razširjena napačna raba predloga s/z (razlaga je par v–iz)
prihajam s Štajerske, s Primorske … z Japonske, z Danske, s Kitajske …
– Štajerska – v Štajersko – v Štajerski > iz Štajerske (enako Primorska, Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Madžarska, Portugalska, Španska, Norveška, Finska, Danska, Švedska …)
– Štajersko – na Štajersko – na Štajerskem > s Štajerskega (enako Primorsko, Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko, Madžarsko, Portugalsko, Špansko, Norveško, Finsko, Dansko, Švedsko …)
Pri tem gre za dva različna sklanjatvena vzorca (eno je ime pokrajine oz. države, drugo pa starejše poimenovanje zemljepisnega območja. Za preizkus, kateri je ustrezen, lahko služita bolj razlikujoča se pojma: Francija in Francosko
kam? v Francijo (v Štajersko) na Francosko (na Štajersko)
kje? v Franciji (v Štajerski) na Francoskem (na Štajerskem)
od kod? iz Francije (iz Štajerske) s Francoskega (s Štajerskega)
Farmacevtska industrija nas dela odvisne od zdravil, prehranskih dodatkov in podobnega, tudi z reklamami, v katerih beremo oziroma poslušamo zvezo:
… se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom
Tako podvajanje predloga ni potrebno, saj gre tu v bistvu za isti predlog, samo za njegovi različni 'izvedbi', ker stoji enkrat pred zvenečim, drugič pa pred nezvenečim soglasnikom. Dovolj bi bilo: z zdravnikom ali farmacevtom.
Če gre pri naštevanju za različne predložne zveze, je treba predloge pri vsaki spremembi navesti:
popravila na vašem domu in pisarni > na vašem domu in v pisarni
prihajajo iz Celja, Raven in Benedikta > iz Celja, z Raven in od Benedikta
Ob zemljepisnih naselbinskih imenih si je dobro zapomniti, da sta nekoč dobro držali pravili – za obvodne kraje je veljal predložni par na–s/z (na Bled, na Bledu, z Bleda), za kraje, poimenovane po svetnikih, pa pri–k–od (pri Sveti Ani, k Sveti Ani, od Svete Ane).
Še bolj pa moramo paziti, kadar se predlogi ne vežejo z istim sklonom:
avtomobili vozijo v in iz garaže > avtomobili vozijo v garažo in iz nje
na in z letališča je priletelo > na letališče je priletelo in z njega odletelo
Povzetek je pripravila Darja Tasič.
Pretekle vsebine
-
1. Ta veseli dan kulture
3. 12. 2020
-
2. Spletni jezikovni pogovor
19. 11. 2020
-
3. Variantnost feminativnih obrazil -ica in -ka med normo in rabo
24. 9. 2020
-
4. Prednovoletni jezikovni pogovor
3. 12. 2019
-
5. Novembrski jezikovni pogovor
19. 11. 2019
-
6. Septembrski jezikovni pogovor
18. 9. 2019
-
7. Samostalniški prilastek
18. 6. 2019
-
8. Prvi popoldanski jezikovni pogovor
27. 2. 2019
-
9. Raba predlogov, drugič
17. 1. 2019
-
10. Raba predlogov
20. 11. 2018
-
11. Septembrski jezikovni pogovor
18. 9. 2018
-
12. Izbrana poglavja iz skladnje, drugič
12. 6. 2018
-
13. Izbrana poglavja iz skladnje
20. 3. 2018
-
14. Januarski jezikovni pogovor
18. 1. 2018
-
15. Viski, velnes, hešteg
19. 9. 2017
-
16. Krajšave – kratice, simboli, okrajšave
6. 6. 2017
-
17. Računalniški izrazi, zrcalnorefleksni, tropičje, temu ni tako ...
28. 3. 2017
-
18. Samostalniško izražanje v slovenščini
10. 1. 2017
-
19. Trpni način v slovenščini
4. 10. 2016
-
20. Prave lektorske paranorme
14. 6. 2016
-
21. Ki-stavki, oziralni relativniki
5. 4. 2016
-
22. Športna terminologija
2. 2. 2016
-
23. Zapisovanje avtomobilov
4. 9. 2013
-
24. Navedki in težave z ločili
3. 11. 2015
-
25. Je prav bombon ali bonbon?
4. 9. 2013
-
26. Imena iz nelatiničnih pisav, vrstni pridevnik ali predložna zveza, navedek ...
8. 9. 2015
-
27. Ujemanje in rodilnik ali tožilnik
4. 9. 2013
-
28. Jezikovni pogovor 16. 6. 2015
16. 6. 2015
-
29. O hektarih in gradnji
4. 9. 2013
-
30. Golfska terminologija
31. 3. 2015
-
31. Sklon za KOT
4. 9. 2013
-
32. Vprašanj o pridevniški besedi in še čem noče zmanjkati
31. 3. 2015
-
33. Višji Jaz ali višji jaz in podobni zgledi
4. 9. 2013
-
34. Težave pri rabi prislovov in predlogov
6. 1. 2015
-
35. Katere (vse) oblike so pravilne?
4. 9. 2013
-
36. Zanikanje v slovenščini, težji primeri
4. 11. 2014
-
37. Kako pravilno sklanjati?
4. 9. 2013
-
38. Jezikovna priporočila Janeza Gradišnika in njihova aktualnost danes
22. 10. 2014
-
39. Podaljšati z -j ali ne
4. 9. 2013
-
40. Sinonimni pridevniki
23. 9. 2014
-
41. BOŽJI z veliko in malo začetnico
4. 9. 2013
-
42. Pridevniška beseda, maj-junij 2014
27. 5. 2014
-
43. Beseda škoda v množini
4. 9. 2013
-
44. Določna in nedoločna oblika pridevnika
22. 4. 2014
-
45. Kako sklanjati ime in priimek: MIRKO ŠPEGU
4. 9. 2013
-
46. Količine in števniki
4. 3. 2014
-
47. Zapis odstotkov s simbolom ali besedo
4. 9. 2013
-
48. Razne jezikovne zadrege
7. 1. 2014
-
49. Zapis programske opreme
4. 9. 2013
-
50. Zloženke v pravopisu
19. 11. 2013
-
51. Bolniški stalež, dopust, odsotnost, bolniška
4. 9. 2013
-
52. Pomembna pravopisna vprašanja
8. 10. 2013
-
53. Jumbo plakat
4. 9. 2013
-
54. Tožilniško zanikanje in druge jezikovne zagate
13. 2. 2013
-
55. Nepravilne predložne zveze
23. 1. 2013
-
56. Pisati kranjska ali Kranjska klobasa
4. 9. 2013
-
57. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom, 3. del
5. 12. 2012
-
58. Pisanje datumov v slovenščini
4. 9. 2013
-
59. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom, 2. del
17. 11. 2012
-
60. To se ne dela
4. 9. 2013
-
61. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom
10. 10. 2012
-
62. Ali Mike - Mikea ali Mike Mika
4. 9. 2013
-
63. Podloga ali predloga; Fun Park, OBV-LAD-AM.
12. 9. 2012
-
64. Človek, ki opravi ultrazvok
4. 9. 2013
-
65. Velika začetnica
8. 5. 2012
-
66. Slovenska Istra ali slovenska Istra?
4. 9. 2013
-
67. Povratni osebni in povratni svojilni zaimek, drugo
10. 4. 2012
-
68. Twitter in tviteraši ali tvitarji
4. 9. 2013
-
69. Tako imenovani ki-stavki (in drugi oziralni stavki)
13. 3. 2012
-
70. SMS, s SMS ali z SMS
4. 9. 2013
-
71. O slovenskem pravopisu
14. 2. 2012
-
72. Bateau bleu
4. 9. 2013
-
73. Besedilni korpusi
24. 1. 2012
-
74. Jud, jud, Žid, žid
4. 9. 2013
-
75. Oglaševalci in jezik
13. 12. 2011
-
76. Družbeno ali družabno omrežje
4. 9. 2013
-
77. Športne zadrege
8. 11. 2011
-
78. Upariti ali spariti
4. 9. 2013
-
79. Dileme in spoznanja
14. 9. 2011
-
80. Zapis zneska z besedo
4. 9. 2013
-
81. Prevzemanje besed
14. 6. 2011
-
82. Ona se ne čuti krivo, kriva
4. 9. 2013
-
83. Napake v besednem redu
12. 5. 2011