Vejica pri ponavljajočih se medmetih

Vejica pri ponavljajočih se medmetih


Spoštovani!


Zakaj se med medmeti ko ko ko in podobnimi, ki so sestavljeni iz večjega števila ponavljajočih se besed, ne piše vejice? Kdo si je to izmisli? Kdaj je ta sprememba nastala? Zakaj ni vnesena v pravopis?


Kakšna je smiselnost in logika omenjenega pisanja? Koliko ponovljenih medmetov mora biti brez vmesne vejice? Če napišem ko ko ko, je pravilno, če pa napišem ko ko ko ko, pa mora biti pred zadnjim ko vejica? Zakaj se v gimnaziji poučuje, da je cap, cap sprejemljiv zapis, čiv, čiv pa ne? Je pri pisanju medmetov sploh kako pravilo, ali je vse bolj ali manj podvrženo presoji učiteljev oziroma lektorjev.
Zame ni vseeno, če napišem ha, ha, ha ali hahaha, sploh pa se mi zdi neumno pisati ha ha ha, saj gre vendar za melodijo stavka in njegovo dramatičnost, ki jo z zapisom ha ha ha ne dosežem. Kako medlo izgleda, če zapišem cop cop cop in koliko več dramatike je v zapisu cop, cop, cop. Prvo izgleda, kot da se je nekdo zatipkal, drugo pa dramatično poudarja dogajanje, ko se nekaj neznanega približuje.
Lepo prosim, če mi lahko napišete kaj več o tem, ali pa mi pomagate najti primerno literaturo. Naj poudarim, da na internetni strani slovenskega pravopisa ni zapisov medmetov brez vmesne vejice. Kje torej iskati pravilno, zapovedano pisavo medmetov.

Najlepša hvala za pojasnila,

R. Č.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Odgovor


O medmetih nasploh, še zlasti pa o ponavljajočih se medmetih, v pravopisnih pravilih najdete le nekaj določil, s katerimi pa si vendarle lahko pomagate pri vaših vprašanjih.
Glede stave vejice pri takih medmetih nas pravopis pouči v naslednjih razdelkih:
· § 292: Vejico pišemo pri naštevanju enakovrednih besed oziroma zvez, npr.: Psiček laja hov, hov, hov.
· § 322: Vejice med skladenjsko enakovrednimi deli ne pišemo, kadar posamezne izraze (lahko tudi okrepljene) ponavljamo, ne da bi jih v govoru ločili s premori ali z načinom izgovora, npr.: Joj joj, kako boli! – Sultan je zalajal hov hov hov.
Oba pravopisna člena torej nakazujeta, da stava vejice med ponavljajočimi se sestavinami nikakor ni obvezujoča, in dovoljujeta piscu, da se odloča v skladu s stavčnofonetičnimi lastnostmi povedi in lastnimi slogovnimi željami.
Tretje določilo pravi takole:
· § 343: Samostojno rabljene medmete in medmetne zveze od ostalega besedila ločimo z vejico: Bum bum bum, je zagrmelo po vratih
To potrjuje tudi pravopisni slovar ob redakcijah medmetov, kot so npr.:
Bum, je zagrmelo
Aja aja, dete naše
Ko ko ko, se oglašajo kokoši
Čiv čiv čiv, se oglašajo vrabci
V slovenskem pravopisu in tudi jeziku torej ni »zapovedano«, da moramo ponoviti prav tri medmete, ne enega, dveh, štirih ali petih. Nasprotno: enoto, ki jo po pravopisu ločujemo od ostalega besedila z vejico, lahko sestavlja en medmet ali zveza medmetov oziroma veriga ponovljenih medmetov, kar je mogoče najti v vseh slovenskih pravopisnih priročnikih, ki so izhajali v zadnjih sedemdesetih letih.
Kot vidite, ste pri pisanju medmetov lahko precej svobodni. O tem se lahko prepričate tudi ob pregledu medmetov v pravopisnem slovarju (npr. av, av, kako me je udaril; bla, bla, ne verjamem ti; bam, bam, bam, bije veliki zvon; klenk klenk, odmeva iz kovačnice; kosec kleplje koso: klep, klep) ali pa v pravopisnem poglavju o pisanju skupaj ali narazen, kjer v § 593 izveste, da se podvojeni (joj joj, hov hov) ali stopnjevani (joj prejoj) medmeti pišejo narazen ali tudi z vezajem (križ-kraž, bim-bam, ha-ha-ha) ali samostojno (ha, ha, ha) – »glede na to, kako se izgovarjajo«.
V tem, pa tudi drugih podobnih primerih, torej pravopisnih »pravil« ne moremo interpretirati kot avtoritativnih ukazov, temveč se nanje sklicujemo kot na priporočila, ki so nastala na osnovi treh dejavnikov: pregleda dejanske jezikovne rabe, pisnega izročila in ustreznosti jezikovnemu sistemu.
Več o medmetih si lahko preberete v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča, morda vam bosta v pomoč tudi spletni slovarček medmetov in pa pravopisni slovar, ki ju najdete na spletni strani besedilnih zbirk Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (http://bos.zrc-sazu.si/). Sicer vam usmerjeno iskanje prav po medmetih omogoča tudi besedilni korpus Gigafida, kjer lahko najdete ponovljene medmete in se prepričate o pestrosti njihove rabe (http://demo.gigafida.net/).


Helena Dobrovoljc

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani