Rodilniška zveza in povratni svojilni zaimek

Rodilniška zveza in povratni svojilni zaimek

 
Pred časom smo v brbotanju dobili vprašanje, kako je pravilno: Nimam namena dati povod/povoda za prepir. Ker v lektorskih krogih ni enotnega odgovora (eni pri zanikanju takih besednih zvez obvezno uporabljajo rodilnik, drugim pa se zdi, da ostane nedoločniška zveza ob zanikanju nespremenjena), smo zaprosili še za strokovno mnenje, s pojasnili pa nam je pomagal dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta.


"Odgovor je vsekakor Nimam namena dati povoda za prepir. Glagol dati po mojem ne prekine vezi med zanikanim glagolom in predmetom, temveč jo zapolni. Ob uporabi istega glagola v neoslabljenem pomenu odločitev verjetno ne bi bila sporna za nikogar, npr. Nimam namena dati denarja za tako neumnost = Nimam namena potrošiti denarja za tako neumnost, prim. še Nimam namena metati denarja skozi okno. V pogovornem jeziku se rodilnik zanikanja pogosto opušča. Ubeseditev Nimam namena dati povod za prepir je torej pogovorna."
 
Neenotni smo bili tudi pri mnenju o pravilnosti rabe povratnega svojilnega zaimka v enem stavku našega kodeksa: Lektor odgovarja za svoje delo. Pravico ima, da je pod svojim delom podpisan. Pravico ima tudi, da se upre vsakršnemu spreminjanju ali neupoštevanju svojega/njegovega dela, in lahko prepreči objavo dela, v katerem njegovi popravki niso bili upoštevani, ali pa lahko zahteva, da je v objavi navedeno, da avtor ali prevajalec njegovih popravkov ni upošteval.

"Tudi drugo težavo bi rešil tako kot vi, torej Pravico ima tudi, da se upre vsakršnemu spreminjanju ali neupoštevanju svojega dela. Ubeseditev njegovega namesto svojega bi meni sporočila, da se upre spreminjanju ali neupoštevanju dela nekoga tretjega, ne osebkovega.
 
Pravzaprav je treba pojasniti, zakaj je v množini večkrat primerneje uporabiti nepovratni svojilni zaimek. Če rečem po stavkovno Mi hočemo svoj zasluženi denar ali po izletniško Vstopili so v svoj avtobus in se odpeljali, je to sprejemljivo, ker so lastniki zasluženega denarja oz. uporabniki avtobusa hkrati osebek, v vašem primeru pa osebek ni nujno popolnoma prekriven z zagovorniki točno teh vrednot, saj jih utegne zagovarjati še kdo drug. Če torej ne gre za ekskluzivno (lastninsko) povezavo med osebkom in predmetom, ne moremo uporabiti povratnega svojilnega zaimka. Zato nam poved Slovenci smo veseli svoje valute govori le o našem veselju do tolarja, ne pa do evra – tu bi rekli naše (skupne) valute. Slovensko lastništvo evra ni ekskluzivno. Poved V podjetju delamo s svojimi stroji, ki je vsekakor sprejemljivejša od ubeseditve z nepovratnim svojilnim zaimkom, pa lahko izreče lastnik (ki ne dela s stroji) ali delavec (ki ni njihov lastnik). Z uporabo povratnega svojilnega zaimka lastnik in delavec sporočata, da so stroji last podjetja, kateremu pripadata. Lastništvo strojev je ekskluzivno."

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani