Poimenovanje cerkva in svetnikov

Cerkev Marije Vnebovzete, cerkev Marije vnebovzete, cerkev Marijinega vnebovzetja?


Na lektorskih pogovorih pogosto zadenemo ob poimenovanje cerkva, saj je v praksi opaziti neenotnost že pri primerih, kadar gre za poimenovanje po 'navadnih' svetnikih (takih, ki imajo ime sestavljeno iz pridevnika sveti/sveta in osebnega imena), pri imenih s prilastkom pa si še toliko bolj želimo s (težjimi) primeri podkrepljenega pravopisnega pravila.

Za zgled sestavljenega imena lahko vzamemo kar prvo med svetnicami, Marijo. Iz cerkvenega koledarja lahko izpišemo naslednje zveze, ki se potem pojavljajo tudi v poimenovanjih cerkva: Božja mati (Čenstohovska, Fatimska, Gvadalupska, Karmelska, Loretska, Lurška, Pompejska, Rožnovenska, Salettska, Svetogorska), Mati Božja, Devica Marija, Mati usmiljenja, Mati dobrega svéta, Srednica vseh milosti, Kraljica in Mati na Vejni, Pomočnica kristjanov, Mati milosti Božje, Marija Tolažnica, Mati Cerkve, Marija Snežna, Marija Kraljica, Žalostna Mati Božja (Sočutna, Marija Sedem žalosti), Rešiteljica jetnikov (Mercedes), Brezmadežna s čudodelno svetinjo, Marijino brezmadežno srce.

Kako pišemo ta imena, kadar gre za svetnico, in kako, kadar za cerkev?

svetnica – Marija božja mati ali Marija Božja mati?
cerkev – cerkev Marije božje matere ali cerkev Marije Božje matere?
svetnica – Marija mati božja ali Marija Mati božja ali celo Marija Mati Božja?
cerkev – cerkev Marije matere božje ali cerkev Marije Matere božje ali celo ali cerkev Marije Matere Božje?

Kako torej ob Marijinem vnebovzetju – Marija vnebovzeta ali Marija Vnebovzeta?
In cerkev – Marije vnebovzete ali Marije Vnebovzete (ali cerkev Marijinega vnebovzetja, kar je kje zapisano tudi Marijinega Vnebovzetja)?
In kako je z Žalostno Materjo Božjo, Marijo Sedem/Sedmih žalosti? Je Marija žalostna mati božja, Žalostna mati božja, Žalostna mati Božja, Žalostna Mati Božja ali kaj petega? In kako potem pišemo ime take cerkve: cerkev (svete) Marije žalostne matere božje, (svete) Marije Žalostne …?
In če uporabimo prilastek sedem žalosti – sveta Marija mati božja sedem žalosti, sveta Marija Mati božja sedem žalosti, sveta Marija Mati Božja Sedem žalosti …? In poimenovanje cerkve – cerkev svete Marije (matere božje) sedem/sedmerih žalosti, cerkev svete Marije (Matere božje) Sedem/Sedmerih žalosti, cerkev svete Marije (Matere Božje) Sedem/Sedmerih žalost?

Pri pravopisnih pravilih o rabi velike začetnice moti to, da ne navajajo primernih podobnih zgledov, ob tem pa tudi dejstvo, da je zgradbe (mednje uvrščamo tudi cerkve) mogoče najti na dveh mestih, in sicer v poglavju o zemljepisnih lastnih imenih (poslopja in drugi samostojni objekti, člen 68) in o stvarnih lastnih imenih (arhitekturne stvaritve, člen 87).

In če smo že pri pravopisnih zagatah, povezanih z vero in cerkvijo, kako pravilno napišemo: ruska/vzhodna pravoslavna cerkev, katoliške cerkve vzhodnega obreda, Rimskokatoliška cerkev? Pravila o pisavi stvarnih lastnih imen nas namreč napeljujejo na razlago, da lahko začetnico teh besednih zvez pišemo z malo ali z veliko, odvisno od tega, ali mislimo na vrsto cerkve ali na njeno uradno ime, torej ruska pravoslavna cerkev, kadar govorimo o (najmočnejši) cerkvi na območju nekdanje Sovjetske zveze, in Ruska pravoslavna cerkev, kadar govorimo o imenu te cerkve. (Zavedamo se odstopanj v verskih besedilih, kjer je z veliko zapisan tudi samostalnik cerkev.)

Razlagamo pravilno?

Darja Tasič

...........................................................................................................................................................................................................................................................

Odgovor

Spoštovani,

Vaš niz vprašanj sem skušala strniti v tri sklope odgovorov, ki bodo, upam, v pomoč pri razreševanju te delikatne problematike:
(1) pisanje svetniških imen,
(2) pisanje imen cerkva,
(3) pisanje verskih skupnosti in njihovih organizacijskih enot.

(1) Svetniška imena spadajo v skupino veroslovnih lastnih imen (§ 47) in pri pisanju začetnice upoštevamo naslednji dejstvi:
a) STRUKTURNE LASTNOSTI: Svetniška imena so lahko enodelna, in sicer eno- ali večbesedna (Brezmadežna – Mati božja, Mati usmiljenja, Mati dobrega sveta, Marija sedem žalosti), ali večdelna (Marija Pomagaj, Marija Božja mati, Marija Čenstohovska, Marija Snežna, Marija Zavetnica s plaščem, Marija Vnebovzeta); za ustrezno prepoznavanje tvarine si – tako kot pri drugih lastnoimenskih področjih – pomagamo z ustrezno tematsko literaturo, kot je npr. svetniška enciklopedija Leto svetnikov (ur. M. Smolik) ipd., saj pravopisni slovar vključuje lastnoimensko problematiko le selektivno.
b) BESEDILNE DOPOLNITVE K PRAVILOM: Za pisanje svetniških imen veljajo še nekatere kulturološko utemeljene posebnosti glede pisanja začetnice, kadar so svetniška imena del teoloških in bogoslužnih besedil, kjer se veroslovna (rabna) norma uresničuje tudi v veliki začetnici nekaterih sestavin večbesednih imen, npr. Mati Božja, Devica Marija, Žalostna Mati Božja – Marija sedem žalosti). Ta posebnost je izražena tako v pravopisnih določilih kot v pravopisnem slovarju pri posameznih iztočnicah.

(2) Imena cerkva so zemljepisna lastna imena (imena samostojnih objektov), npr. Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru – Cerkev Marije Vnebovzete v Šmarjah pri Jelšah. Nekatere cerkve kot tudi drugi objekti so seveda lahko arhitekturne stvaritve in v tem primeru imajo status in lastnosti stvarnih lastnih imen. Vaše opažanje, »da je zgradbe (mednje uvrščamo tudi cerkve) mogoče najti na dveh mestih, in sicer v poglavju o zemljepisnih lastnih imenih (poslopja in drugi samostojni objekti, člen 68) in o stvarnih lastnih imenih (arhitekturne stvaritve, člen 87)«, bi dopolnila s tem, da so pod arhitekturnimi stvaritvami v pravopisu mišljena (unikatna) umetniška dela, ki so nastala kot rezultat ustvarjanja, in kot taka jih uvrščamo v skupino stvarnih lastnih imen (kot knjige, filme ipd.).

Za ustrezno rabo velike oz. male začetnice je pri imenih cerkva treba vedno preveriti, ali je beseda cerkev del imena ali pa le občnoimenska sestavina, npr. Cerkev Matere Božje v Kamniku – cerkev Svete Matere Božje na Čreti, cerkev Svete Marije v Velenju. Svetniška imena v imenih cerkva ohranijo svoje začetnice, npr. Cerkev Marije sedmih žalosti. Za večbesedna nenaselbinska zemljepisna lastna imena (in tudi za stvarna lastna imena) po pravopisu velja, da pišemo neprvo besedo z veliko začetnico le, če je sama po sebi lastno ime (§ 73, 77), vendar opažamo, da na pisanje imen cerkva močno vpliva veroslovna norma, po kateri se z veliko začetnico pogosto pišejo tudi neprve sestavine večbesednega imena, npr. Cerkev Matere Usmiljenja, Cerkev Matere Božje – Cerkev Matere dobrega sveta, kar sicer po pravopisu velja le za pisanje naselbinskih zemljepisnih lastnih imen, npr. Dolenje Mokro Polje. Tukaj torej veroslovna in pravopisna norma trenutno nista poenoteni.

(3) Pri pisanju verskih skupnosti in njihovih organizacijskih enot upoštevamo 104. člen v pravopisu, ki za vse vrste stvarnih lastnih imen določa, da jih pišemo z malo začetnico, kadar v besedilu niso uporabljena/mišljena kot imena, temveč vrstno (Pravoslavna cerkev – pravoslavna cerkev).

Z lepimi pozdravi,
Nataša Jakop

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani