Ločila ob desnem narekovaju za citatom

Ločila ob desnem narekovaju za citatom

Spoštovani!

Prosimo za strokovno pomoč glede končnega ločila pri navedkih v spremembah in dopolnitvah zakonov in drugih predpisov v primerih, tu navedenih pod A (pravniki namreč vztrajajo, da se pika piše za narekovajem tudi, če je v navedku polna poved s piko pred narekovajem, torej da se zapišeta dve piki z vmesnim narekovajem) – očitno se zgledujejo po primerih, tu navedenih pod B:

A)
a) Drugi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Proizvajalci in uvozniki iz prejšnjega odstavka niso zavezanci za plačilo nadomestila za tiste naprave oziroma nosilce, ki se izvozijo.«.

b) Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice se v dveh primerih izda le eni kolektivni organizaciji:
1. pravica do nadomestila za tonsko in vizualno snemanje iz drugega odstavka 37. člena tega zakona;
2. pravica do nadomestila za fotokopiranje iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona.«.

c) 155. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dolžnost obveščanja
155. člen
Kolektivna organizacija mora na svoji spletni strani objaviti vsaj:
1. dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic;
2. repertoar, ki ga zastopa; /…/
15. seznam oseb, zaposlenih v kolektivni organizaciji;
16. seznam avtorjev ali avtorskih del, za katera zaradi pomanjkljivih podatkov ni mogoče izplačati avtorskega honorarja ali nadomestila.«.


B)
a) V četrtem odstavku 38. člena se beseda »četrtletja« nadomesti z besedo »polletja«.

b) V 39. členu se besedilo »predpiše Vlada Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »skupno določita kolektivna organizacija, ki ima dovoljenje za kolektivno upravljanje te pravice, in reprezentativno združenje zavezancev«.

c) V 145. členu se spremeni naslov člena tako, da se glasi: »Smiselna uporaba«.

č) Napovedni stavek prvega odstavka 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zaradi obveščanja javnosti je prosto:«.

d) V prvem odstavku 157. e člena se doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. odločanje o primernosti tarife, vključno z začasno tarifo;«.

e) V drugem stavku 127. člena se za besedo »izvedbe« postavi vejica in doda besedilo »ki ni na fonogramu,«.

f) V drugem odstavku se doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. če kolektivna organizacija niti po ponovni odredbi odprave iste kršitve ne ukrepa.«.

g) V zadnji alineji se črtata vejica in besedilo: », nadzor nad realizacijo plačila uporabnine in realizacijo odobrenih vlakovnih poti.«.

h) V drugem stavku se besedi »in pete« nadomestita z vejico in besedami », pete in šeste«.


Glede na pravopisna pravila 234, 260 in 461 naj dveh pik ne bi postavljali. In vendar so pravniki obliko navedka z dvema pikama sprejeli v svoja navodila o oblikovanju novele zakonodajnega besedila.

Ali pa sta obe piki upravičeni v tu navedenem primeru B f (navedek ni polna poved) ali prav tako zadostuje ena pika pred narekovajem?

In še: kako je z drugimi ločili (vejica, dvopičje, podpičje) ob narekovaju? Moteča je zlasti vejica takoj za prvim narekovajem (primera B g in h).

Vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav.

Helena Škrlep, Majda Tome in Sonja Cestnik - Zadnek

................................................................................................................................................

Odgovor

Spoštovane gospe Škrlepova, Tometova in Cestnik - Zadnekova,

oprostite, ker na vaša vprašanja o ločilih ob desnem narekovaju, ki stoji za citatom, nisem odgovoril kar takoj. Zato pa je odgovor bolj domišljen in nikakor ne kratek.

0 Določilom o narekovaju in ločilih pri premem govoru, ki so navedena v Slovenskem pravopisu 2003: § 459–475, je treba dodati tole in jih ponekod precizirati.

1 Če spremnemu stavku za dvopičjem (oboje je lahko zapisano v samostojni vrsti, kot je večinoma v vaših primerih) sledi dobesedni navedek s končnim ločilom, vse to pa je zapisano v narekovajih, še eno ločilo (pika) za desnim narekovajem ni potrebno; dve končni ločili sta odveč, sploh če sta isti. Končno ločilo (praviloma je to pika) tik pred desnim narekovajem spada k spremenjenemu, dodanemu ali izbrisanemu (izpuščenemu, izločenemu, črtanemu) besedilu, kar vse zaradi jasnosti stoji v narekovajih:

(Aa) Drugi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Proizvajalci in uvozniki iz prejšnjega odstavka niso zavezanci za plačilo nadomestila za tiste naprave oziroma nosilce, ki se izvozijo.«

(Ab) Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice se v dveh primerih izda le eni kolektivni organizaciji:
1. pravica do nadomestila za tonsko in vizualno snemanje iz drugega odstavka 37. člena tega zakona;
2. pravica do nadomestila za fotokopiranje iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona.«

(Ac) 155. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dolžnost obveščanja
155. člen
Kolektivna organizacija mora na svoji spletni strani objaviti vsaj:
1. dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic;
2. repertoar, ki ga zastopa; /…/
15. seznam oseb, zaposlenih v kolektivni organizaciji;
16. seznam avtorjev ali avtorskih del, za katera zaradi pomanjkljivih podatkov ni mogoče izplačati avtorskega honorarja ali nadomestila.«

(Bf) V drugem odstavku se doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. če kolektivna organizacija niti po ponovni odredbi odprave iste kršitve ne ukrepa.«

1.1 Vaš primer

(Bg1) V zadnji alineji se črtata vejica in besedilo: », nadzor nad realizacijo plačila uporabnine in realizacijo odobrenih vlakovnih poti.«.

bo bolje pisati drugače, tako, kot je zapisan tule v točki 3, saj je dvopičje za besedo »besedilo« odveč, ob tem pa je podatek o vejici (»se črtata vejica« in vejica, ki stoji neposredno za levim narekovajem) redundanten. Če bi dvopičje za besedo »besedilo« ostalo, bi bila odveč pika za desnim narekovajem, boljši pa bi bil tale zapis, čeprav še vedno ne bi bil optimalen:

(Bg2) V zadnji alineji se črta besedilo: », nadzor nad realizacijo plačila uporabnine in realizacijo odobrenih vlakovnih poti.«

2 Če spremnemu stavku za dvopičjem (oboje je lahko zapisano v samostojni vrsti) sledi dobesedni navedek brez končnega ločila, zapisan v narekovajih, stoji končno ločilo (pika) za desnim narekovajem:

(Bc) V 145. členu se spremeni naslov člena tako, da se glasi: »Smiselna uporaba«.

(Bč) Napovedni stavek prvega odstavka 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zaradi obveščanja javnosti je prosto:«.

(Bd) V prvem odstavku 157. e člena se doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. odločanje o primernosti tarife, vključno z začasno tarifo;«.

3 Če v povedi ni spremnega stavka, ki bi se končal z dvopičjem (in torej tudi ni razloga, da bi bilo vse to zapisano v samostojni vrsti), in je v narekovajih naveden le del citirane povedi, se končno ločilo piše za desnim narekovajem:

(Ba) V četrtem odstavku 38. člena se beseda »četrtletja« nadomesti z besedo »polletja«.

(Bb) V 39. členu se besedilo »predpiše Vlada Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »skupno določita kolektivna organizacija, ki ima dovoljenje za kolektivno upravljanje te pravice, in reprezentativno združenje zavezancev«.

(Be1) V drugem stavku 127. člena se za besedo »izvedbe« postavi vejica in doda besedilo »ki ni na fonogramu,«.

(Bh1) V drugem stavku se besedi »in pete« nadomestita z vejico in besedami », pete in šeste«.

Tudi tu je podatek o vejici (»z vejico« in vejica takoj za levim narekovajem) redundanten. Morda bi bilo bolje (kot je v vašem primeru Be) zapisati takole:

(Bh2) V drugem stavku se besedi »in pete« nadomestita z besedilom », pete in šeste«.

Ločilo, v tem primeru vejica, je namreč del besedila, ni pa beseda. (Izraz »beseda« ipd. je primeren za opozarjanje na eno ali več besed, za več besed z ločili vred pa priporočam izraz »besedilo«, kar vse uporabljate tudi ve.) Tako bi bila še boljša (gospodarnejša, krajša) različica vašega primera Be takale:

(Be2) V drugem stavku 127. člena se za besedo »izvedbe« doda besedilo », ki ni na fonogramu,«.

3.1 Končno ločilo bi se pisalo za desnim narekovajem tudi, če bi bil v narekovajih naveden končni del citirane povedi s končnim ločilom, brez spremnega stavka z dvopičjem na koncu. To bi bil torej edini primer, kjer bi se pisala pika pred desnim narekovajem in za njim (redundantnost z vejico v primeru Bg je tule odpravljena (prim. točko 1.1)) :

(Bg3) V zadnji alineji se črta besedilo », nadzor nad realizacijo plačila uporabnine in realizacijo odobrenih vlakovnih poti.«.

Toda natančno branje tega določila kaže, da se mora tudi novo, okrajšano zakonsko besedilo končati s piko. Zakon o železniškem prometu (ZZelP) (Uradni list RS, št. 11/11) zdaj v sedmi alineji 21. člena pravi:

(3) Agencija opravlja naloge za zagotovitev nediskriminatornega dostopa do železniške infrastrukture, kar vključuje:
[...]
– nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdajo licenc, varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil, nadzor nad realizacijo plačila uporabnine in realizacijo odobrenih vlakovnih poti.

V vašem besedilu Bg je treba v narekovaje vstaviti le podčrtano besedilo, končno piko izmed narekovajev pa izpustiti, saj bo po izpustu dela besedila v ZZelP prišla neposredno za besedo »pooblastil«. Zato bo po ustreznem preoblikovanju vašega primera

(Bg4) V zadnji alineji se črta besedilo », nadzor nad realizacijo plačila uporabnine in realizacijo odobrenih vlakovnih poti«.

v ZZelP v sedmi alineji 21. člena po novem vsaj prav razumljeno, če že v njem ne bo pisalo:

– nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdajo licenc, varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil.

4 Čisto nič ni narobe, če v besedilih, ki morajo biti natančna, hkrati pa gospodarno skrčena na bistveno, pišemo recimo vejico, dvopičje ali podpičje neposredno za levim narekovajem ali pa tik pred desnim (vaši primeri Bg in Bh ter Bč in Bd). Tudi v SP 2003: § 461 najdemo recimo podobno težek niz ob treh.«; pri dobesednem itd. V strokovnih besedilih moramo to sprejemati brez vihanja nosu, in če vidimo smisel domnevnega zapletanja v svoji stroki, ga ne moremo odrekati drugim strokam. Zaradi natančnega zapisa, ki se zdi potrebna pišočim, lahko kot uporabniki taka besedila natančno beremo in kot strokovni sodelavci prispevamo k njihovi neoporečnosti. Seveda pa bližnja srečevanja ločil, kot ste jih navedle, niso potrebna v veliki večini drugih besedil, s katerimi imamo opravka, od vremenskih napovedi do romanov.

5 Pravna besedila očitno zahtevajo izjemno in očitno čedalje večjo natančnost. S pravopisnega stališča je to razveseljivo, saj bomo tako prišli do recimo novih položajev ločil in ob tem do novih spoznanj. Zakonske spremembe bo treba natančno in zanesljivo ubesedovati, saj lahko vejice odločajo o življenju in smrti (kot v znanem za začetek dvoumnem sporočilu POMILOSTITI NE USMRTITI). Pri napakah ali dvoumju so v pravnih besedilih lahko v primerjavi s pravopisom v igri veliko večji tudi finančni vložki, zaradi česar pa se slovenisti že dolgo ne razburjamo več.

6 Odgovoril sem le v okvirih, ki ste jih začrtale, zato se bo morda ob novih primerih dalo še kaj razširiti, upam pa, da sem bil dovolj izčrpen. Za pripombe k tule povedanemu ali neodgovorjenemu se zahvaljujem že vnaprej.

Z lepimi pozdravčki.

Peter Weiss

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani