Bolezni, poimenovane po krajih

Bolezni, poimenovane po krajih

Spoštovani!

S kolegi se nikakor ne moremo dogovoriti, kako je prav pisati bolezni, poimenovane po krajih. Dobro vemo, da je priporočljivo pisati "parkinsonova bolezen" in "downov sindrom". Zanima pa nas, kako je začetnico, ko gre za imena bolezni, povezana s kakšnim krajem, in katera različica je pravilna v spodnjih primerih.

Virus Lassa/lassa zahteva veliko življenj.
Zboleli so za mrzlico Lassa/lassa.
V zahodni Afriki je razširjena Lassa/lassa.

Verjetno je nekaj podobnega tudi z Ebolo/ebolo in Dengo/dengo. Kako pa je z virusom Zahodnega Nila?

Prosim, če je mogoče, tudi za kratko utemeljitev in obrazložitev, zakaj je ena različica ustreznejša in bolj priporočljiva oziroma pravilnejša od druge.

Najlepša hvala,

Ana Battistelli

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Odgovor:

Pravopisni slovar (SP 2001) je pri pridevnikih na -ov, -ev, -in, izpeljanih iz lastnih imen, kadar so sestavina stalnih besednih zvez in frazemov, normiral dvojnico, s priporočljivejšim pisanjem pridevnika z malo začetnico. Dvanajst let po izidu slovarja je mogoče ugotoviti, da kljub pravopisnim določilom (§ 115, § 157–159), slovarskim redakcijam posameznih primerov (parkinsonov in Parkinsonov) in lektoriranju besedil v prid mali začetnici, v mnogih primerih mala začetnica ni splošno sprejeta in se več kot polovica pišočih odloča za rabo velike začetnice, npr. pribl. 56 % pri Parkinsonovi bolezni in 74 % pri Downovem sindromu, česar pri posodabljanju pravopisnega priročnika in pripravi normativnih slovarjev ne bomo mogli prezreti. V ozadju take rabne norme sta verjetno tradicija pisanja pridevnikov, izpeljanih iz osebnih lastnih imen, in jezikovna potreba po pisanju izrazov posebnega razmerja in spoštovanja z veliko začetnico v slovenščini.

Pravopisna pravila doslej niso posvečala posebne pozornosti pisanju virusov in bolezni, poimenovanih po krajih, rekah ipd., zato si glede odločitve o rabi velike oz. male začetnice pomagamo z naslednjimi pravopisnimi določili:

107. in 147. člen, ki določata rabo velike začetnice imenovalnih prilastkov k vrstnim imenom (tehničnih izdelkov in trgovskih znamk) oz. rabo male začetnice, kadar se ti ne uporabljajo kot imenovalni prilastki,

131. člen, ki govori o prehajanju lastnih imen med občna imena in

108. člen, ki določa rabo velike začetnice pri latinskih in polatinjenih imenih živalskih in rastlinskih vrst ipd. pri mednarodnih naravoslovnih poimenovanjih; sem bi šli primeri kot npr. virus iz družine Flaviviridae.

Virusi so organizmi, ki lahko imajo svoja imena. Ime je sestavljeno iz črke, npr. virus B, črk in števk, npr. virus H5N1, kratice, npr. virus HIV, lastnega imena, npr. virus Dobrava, virus Lassa, virus Ebola, virus Marbourg, virus Zahodnega Nila. V zadnjih primerih gre za imenovalne (tj. lastnoimenske) prilastke ob vrstnem imenu, ki jih pišemo z veliko začetnico. Podobno velja za zgled mrzlica Lassa. Nekatera lastna imena se (sčasoma oz. lahko) poobčnoimenijo in postanejo del leksike; pišemo jih z malo začetnico, npr. ebola |bolezen, ki jo povzroči virus Ebola|; virus ebole, virus denge. Po tem tipu bi lahko nastala tudi lassa |bolezen, ki jo povzroči virus Lassa|; virus lasse, vendar po pregledu gradiva za apelativizacijo tega tipa še ni potrditve (mrzlica Lassa), medtem ko pri virusu Zahodnega Nila apelativizacije sploh ne gre pričakovati.

Dr. Nataša Jakop
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
 

 

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani