28. 1. 2011

Vpliv profesionalizacije lektorske stroke na slovensko jezikovno kulturo

Vpliv profesionalizacije lektorske stroke na slovensko jezikovno kulturo

Mag. Andreja Bizjak je po končanem študiju na FDV-ju kot univ. dipl. kulturologinja nadaljevala magistrski študij na Oddelku za slovenistiko FF Univerze v Ljubljani in ga leta 2010 uspešno zaključila. Delala je kot lektorica in korektorica za Cankarjevo založbo, poučevala slovenščino kot tuj jezik, bila je sodelavka Mladinskega kulturnega centra Maribor, organizatorka kulturnih prireditev ipd.

Prek sprotnega popravljanja javnosti namenjenih besedil lektorska stroka nedvomno vpliva na (pre)oblikovanje aktualne knjižnojezikovne norme, saj npr. posamezne jezikovnorazvojne težnje obravnava kot odklone od jezikovne norme in jih preganja, s tem pa usmerja knjižnojezikovni razvoj in njegovo kodifikacijo. Ker lektoriranje v današnjem pomenu in obsegu pomembno vpliva na končno podobo javnih besedil, je vloga lektorjev pri sooblikovanju sodobnega knjižnega jezika nezanemarljiva in jo morajo raziskovalci jezikovne norme nujno upoštevati.

Potrjujemo ustreznost v magistrskem delu zastavljene hipoteze, da namreč neurejen status lektorske stroke zavira razvoj slovenske jezikovne kulture, saj brez kakršnegakoli nadzora s strani slovenske jezikovne politike in brez strokovnega preverjanja posameznikov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo lektoriranja, le-ti nenadzorovano in brez sprejemanja odgovornosti vplivajo na knjižnojezikovni razvoj.

Status slovenskih lektorjev je v trenutnih razmerah popolnoma neurejen, saj razen prostovoljnega lektorskega društva, v katerega je glede na rezultate anketne raziskave včlanjenih le okoli 15 % lektorjev, ni nobene institucionalne stanovske organizacije, ki bi lektorski stroki zagotavljala določne ekskluzivne pravice in jih kot stroko ščitila, s čimer se strinja tudi več kot tri četrtine anketiranih lektorjev. Slednji pogrešajo več medsebojnega sodelovanja, ki bi jim nudilo možnosti vseživljenjskega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja, hkrati pa jim nudilo občutek pripadnosti in povezanosti.

Visok delež anketirancev se strinja, da je profesionalizacija lektorske stroke nujna in dobrodošla tako za lektorje kot njihove naročnike, avtorje in širšo slovensko javnost, pozitiven vpliv pa bi imela tudi na slovensko jezikovno kulturo, kar podrobneje utemeljujemo v magistrskem delu. Da je položaj lektorske stroke treba urediti čim prej, potrjuje med drugim velik odziv na obsežno anketno raziskavo, v katero se je prostovoljno vključilo več kot 120 lektorjev in več kot 70 naročnikov lektorskih storitev, pretežno urednikov. Uvedba lektorske licence, pogoj za pridobitev katere bi bil uspešno opravljen strokovni lektorski izpit, bi lektorjem omogočila, da se zaščitijo pred nelojalno konkurenco, si zagotovijo primeren honorar, z bolj strokovnim in odgovornim delovanjem pa bi postopoma uspeli dvigniti ugled lektorskega poklica v slovenski javnosti. Z uvedbo lektorske licence se strinja več kot polovica anketiranih lektorjev in naročnikov, za njeno pridobitev pa bi se glede na anketne rezultate odločilo 70 % lektorjev. Več kot 50 % naročnikov, ki bi lektorjem z licenco prednostno ponudili zaposlitev, se strinja, da bi jim licenca olajšala izbiro zanje najprimernejšega lektorja.

Strinjamo se z anketiranci, ki kot najprimernejšo ustanovo za izvajanje strokovnega lektorskega izpita in izdajanje lektorske licence predlagajo novoustanovljeno komisijo, sestavljeno tako iz predstavnikov ključnih slovenističnih raziskovalnih centrov (oddelki za slovenistiko slovenskih fakultet, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU itd.) kot predstavnikov izkušenih lektorjev praktikov, pridružili pa bi se jim tudi drugi (neslovenistični) strokovnjaki, ki se profesionalno ukvarjajo z jezikom. Lektorska stroka se mora organizirati na institucionalni ravni (skoraj polovica lektorjev in naročnikov predlaga lektorsko zbornico z neobveznim članstvom), formalni status pa si zagotoviti s pomočjo aktivne slovenske jezikovne politike.

Lektoriranje kot sprotno popravljane besedil v današnjem obsegu je po našem mnenju (in mnenju več kot tretjine anketirancev) le začasna in kratkoročna rešitev, ki ne pripomore dovolj učinkovito k dvigu pismenosti uporabnikov knjižnojezikovne slovenščine. Slednje potrjuje tudi visok delež anketirancev (več kot 65 %), ki meni, da raven slovenske jezikovne kulture pada. Namesto lektoriranja kot potuhe površnim in jezikovno neozaveščenim piscem zato predlagamo postopno prestrukturiranje institucije lektoriranja v institucijo jezikovnega svetovanja. Jezikovni svetovalci bi avtorjem svetovali predvsem pri zahtevnejših jezikovnih vprašanjih in retoričnih spretnostih, jih opozarjali na ponavljajoče se individualne napake in jim argumentirano predstavili popravke, medtem ko bi končna podoba besedil bila v celoti avtorjeva odgovornost.

Mag. Andreja Bizjak

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani