1. 6. 2011

Terminologija in lektoriranje

Terminologija in lektoriranje 

Dr. Mojca Žagar Karer je raziskovalka na Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ukvarja se s teoretičnimi in praktičnimi vidiki terminografije. Sodeluje pri pripravi terminološkega slovarja avtomatike, splošnega tehniškega slovarja in pravnega terminološkega slovarja. Bila je tudi del terminološke komisije za gledališki, vojaški in umetnostnozgodovinski terminološki slovar.

S terminologijo so se ukvarjali že v 18. stoletju, začetki moderne terminološke vede pa segajo v 30. leta 20. stoletja. Raziskovalno se s terminologijo ukvarjajo na različnih institucijah, v praksi pa imajo s terminologijo največ opravka strokovnjaki, ki jo uporabljajo pri svojem delu, prevajalci in seveda tudi lektorji, zlasti tisti, ki lektorirajo strokovna besedila.

Za slovenščino obstaja veliko terminoloških slovarjev in drugih terminoloških virov, seveda pa še zdaleč niso pokrita vsa strokovna področja. Terminološki slovarji nastajajo v različnih okoliščinah in na različnih institucijah – nekatere izda en sam avtor, drugi nastajajo v okviru različnih društev, na spletu itd. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je v zadnjih letih izdal naslednje terminološke slovarje: Čebelarski terminološki slovar, Gledališki terminološki slovar (oba sta prosto dostopna tudi na spletu), Slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij, Slovenski tehniški slovar A–B, Geološki terminološki slovar, Geografski terminološki slovar, Gemološki terminološki slovar itd.

V letu 2011 bodo predvidoma izšli: Botanični terminološki slovar, Smučarski terminološki slovar, Veterinarski terminološki slovar in Farmacevtski terminološki slovar.

Znano je, da so strokovna besedila še posebej zahtevna za lektoriranje, ker lektor ponavadi ni strokovnjak za temo, ki je obravnavanav besedilu. To pomeni, da pogosto ne pozna v besedilu uporabljene terminologije. Ker na presojo govorca, ali je neko jezikovno sredstvo termin ali ne, vpliva tudi poznanost oz. razširjenost izraza, lahko pride do nejasnosti zlasti pri prevzetih besedah.

Pri lektoriranju strokovnih besedil je še posebej pomembna previdnost pri variiranju izrazja – tudi kadar se v stroki za isti pojem enakovredno uporablja več terminov, je treba poskrbeti, da je znotraj enega strokovnega besedila za isti pojem vedno uporabljen isti termin. Če za isti pojem obstaja več terminov, ki niso enakovredni, je v besedilu vedno treba uporabljati prednostnega.

Zaradi razvoja sodobne družbe se danes veliko terminov pojavlja tudi v nestrokovnih besedilih, npr. v besedilih množičnih medijev, zato lahko na terminološke probleme naleti tudi lektor, ki je zaposlen npr. pri časopisni hiši. Pojav prehajanja terminov v splošno leksiko je v jezikoslovju znan kot determinologizacija. Obstaja več stopenj determinologizacije, največ težav v praksi pa povzroča delna determinologizacija, pri kateri termin po prehodu v splošni jezik obdrži povezavo s pojmom. Za razumevanje pomena takega leksema bi pravzaprav morali poznati pojmovni sistem stroke, iz katere se je ta determinologiziral. Pogosto gre za ekonomske ali pravne termine, v besedilih množičnih medijev pa se lahko v določenih situacijah znajde termin katerekoli stroke. Pri uporabi zelo specializiranih terminov se lahko pojavijo težave z razumljivostjo besedila za nestrokovnega naslovnika.
 

V takih primerih je primerno, da lektor opozori avtorja besedila, naj manj znane termine v besedilu vsaj pojasni, če se jim že ni mogoče popolnoma izogniti. Drugi problem, ki povzroča nezadovoljstvo zlasti pri strokovnjakih, pa je približna in nenatančna, včasih celo nepravilna, raba terminov v besedilih. Tudi v takih primerih je smiselno, da lektor avtorja opozori, naj se izogne izrazito nenatančni in poenostavljeni rabi terminov v besedilih, tudi če so ta v prvi vrsti namenjena nestrokovnjakom.

Kaj naj torej stori lektor, ko v besedilu naleti na neznan termin?

Ne glede na to, ali gre za strokovno ali nestrokovno besedilo, je primerno, da se v besedilih uporablja termin, ki je splošno sprejet tudi v stroki. Odgovor, kateri termin je ustrezen oz. prednosten, če se za isti pojem uporablja več terminov, bo lektor najhitreje dobil v terminološkem slovarju. Ker pa žal terminoloških slovarjev za vsa strokovna področja ni, se mora lektor (pred tem pa seveda že avtor besedila) pogosto znajti drugače. Prva možnost je, da poskuša termin poiskati v SSKJ ali Slovenskem pravopisu. Toda informacije, ki jih najdemo v teh dveh priročnikih, za terminologijo pogosto niso relevantne – v njiju ni bolj specializiranih terminov in novejših terminov, pri nekaterih terminih nas lahko zavede splošni pomen besede, ki ni enak terminološkemu, pogosto se zgodi, da termin s stališča stroke ni razložen dovolj natančno. Zato ta dva priročnika nista normativna glede rabe terminov v strokovnih besedilih.
 

Druga možnost je uporaba priročnikov, ki prav tako vsebujejo terminologijo različnih strok, recimo slovarja tujk, leksikona, enciklopedije itd. Ker ne gre za normativne priročnike, si npr. z enciklopedijo pri izbiri ustreznejšega termina od dveh na videz enakovrednih ne moremo veliko pomagati. Lahko pa seveda dobimo veliko informacij o pojmu, ki ga termin označuje. Za razliko od terminoloških slovarjev, katerih glavni namen je uvrstitev pojma v pojmovni sistem stroke in prikaz medsebojnih razmerij med termini, je v enciklopedijah in leksikonih veliko konkretnih podatkov, tabel, grafov, slik ipd., ki nestrokovnjakom pomagajo bolje razumeti pojem. V slovarjih tujk pa najdemo recimo podatek o izvoru besede. Po pomoč pri terminoloških zagatah se lahko lektor zateče tudi na splet, ki nudi neskončno množico podatkov, hkrati pa tudi različno stopnjo zanesljivosti. Na spletu lahko najdemo kakovostne terminološke vire, kot je npr. I-slovar, terminološki slovar informatike, pa tudi povsem nepreverjene ali celo napačne informacije.

Ker pa se lahko zgodi, da lektor in avtor strokovnega besedila tudi po pregledu vseh dostopnih terminoloških in drugih virov še vedno ne moreta rešiti kakšne terminološke zagate, se lahko v takih primerih z vprašanjem obrneta na Sekcijo za terminološke slovarje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Terminološko svetovanje poteka tako, da oseba po e-pošti opiše terminološki problem, pri čemer je najbolj pomembno, da zagotovi dovolj podatkov o pojmu, ki ga označuje termin (ali več terminoloških kandidatov), čim več podatkov o rabi v stroki ter morebitne tujejezične ustreznike. Sodelavci Sekcije za terminološke slovarje pri terminološkem svetovanju upoštevajo osnovna terminološka načela.

Pomembno je, da ta načela poznajo tudi lektorji. Eno najpomembnejših načel, ki zagotavlja relativno stabilnost poimenovalnega sistema stroke, je ustaljenost, kar pomeni, da že uveljavljenega termina ne spreminjamo, če za to ni res dobrega razloga. Pomembno načelo je tudi gospodarnost, kar pomeni, da imajo prednost krajši termini oz. taki, ki omogočajo širjenje besedne družine, če bi bilo to potrebno.

Za lektorje je verjetno še posebej zanimivo načelo jezikovnosistemske ustreznosti, ki omogoča vključitev termina v sistem jezika kot celote. Tudi terminologija se mora načeloma podrejati pravilom, ki veljajo za splošni jezik, čeprav lahko v nekaterih (sicer zelo redkih) primerih strokovni jezik razvije tudi svojo specifično jezikovnosistemskost. Pravopisne napake v strokovnih besedilih pa so pogosto tudi posledica vpliva tujejezične, zlasti angleške terminologije, npr. zapis slovenskih terminov z veliko začetnico, čeprav ne gre za lastno ime, pisanje zloženk, kjer je prva sestavina kratična zveza črk, brez vezaja itd.

Dr. Mojca Žagar Karer

 

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani