22. 11. 2017

Pasti jezikovnega urejanja prevodnega leposlovja (dr. Štefan Vevar)

Novembra, ki je s Knjižnim sejmom tradicionalno posvečen knjigi, smo v Lektorskem društvu Slovenije pripravili strokovno predavanje o slogovnih posebnostih prevodnega leposlovja, kajti tehtni pogovori o estetskem v jeziku se v praksi niso prekinili z nastopom teorije zvrstnosti. Prevajalec, zanimiv prevodoslovec, muzejski svetnik in urednik, dr. Štefan Vevar, nam je s praktičnimi primeri pokazal, kje se za lektorje skrivajo pasti, zaradi katerih prezrejo in velikokrat z normativnimi lopatami zbrišejo posebnosti literarne semantike, a tudi estetske in pragmatične slogovne prvine v prevodnem besedilu. Tudi lektorji si moramo izoblikovati orodja za argumentirano prepoznavanje kakovosti in vrste prevodov, uzavestiti ustreznost normativnih predpisov in se prilagodljivo lotevati poseganja v besedilo.

S tem strokovnim predavanjem smo hkrati začeli tudi sodelovanje z Društvom slovenskih književnih prevajalcev, ki se bo z zanimivimi dogodki nadaljevalo prihodnje leto.

 

Naslov predavanja dr. Štefana Vevarja: LEKTOR – PREVAJALČEV DOBROTNIK ALI NEBODIGATREBA

Vsebina:

  • TIPOLOGIJA PREVODOV NA POTI DO UMETNIŠKEGA PREVODA: Apolon in Dioniz (razmerje iz objavljene monografije); ne samo, kaj je dober prevod, tudi, kaj je dober tekst (idealno razmerje obojega)
  • V KATERO IZMED KATEGORIJ VODI PREVOD LEKTURA
  • VPRAŠANJE NORME: v prevodu je vse dovoljeno, če veš, kaj delaš; tudi o znanem razmerju med purizmom in korpusantstvom
  • LEKTURA KOT DOBRO DELO
  • DIALOG Z LEKTORJEM: obojestransko učenje; pristajanje ali nepristajanje na intervencije
  • RAZUMEN ALI PAPEŠKI ODNOS DO PRAVOPISA, FIKSACIJE LEKTORJEV: odvečne intervencije
  • ČESA LEKTOR NE POPRAVLJA, PA BI MORAL/SMEL
     

 Zapiski s predavanja dr. Štefana Vevarja

 

Štefan Vevar (Slovenj Gradec, 1953), prevajalec, prevodoslovec. Po končanem študiju anglistike in germanistike l. 1978 na Filozofski fakulteti v Ljubljani prevajalec največjih imen nemške književnosti v slovenščino (Goetheja, Schillerja, Novalisa, Heineja, Stifterja, Fontaneja, Brocha, Musila, Kafke, Dürrenmata, Grassa, Heinerja Müllerja, Jureka Beckerja, W. G. Sebalda, Stena Nadolnega, Christopha Ransmayrja, Arna Geigerja, Vladimirja Vertliba, Maje Haderlap). Leta 1999 magistriral in l. 2011 doktoriral na germanistiki na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1999 prejel Sovretovo nagrado za prevod Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra. Ob raznolikih člankih o nemški literaturi ter prevodoslovnih objavah leta 2001 izdal monografijo Temeljni aspekti in principi teorije literarnega prevajanja. V letih od 2002 do 2006 predsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev. L. 2012 (pri Založbi Literatura) izdal monografijo Fenomen Goethe (Njegova estetika in poetika med originalom in slovenskim prevodom). Leta 2013 izdal znamenito monografijo Vrvohodska umetnost prevajanja (Cankarjeva založba).

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani