27. 3. 2012

Poimenovalni postopki – normativni vidik

Poimenovalni postopki – normativni vidik

                                                                                                       
(Poudarek na besedotvorju)

 A Jezikovne poimenovalne možnosti je mogoče členiti na prvotne in drugotne, oboje pa lahko izhajajo iz lastnega jezika ali pa so prevzete iz drugih jezikov.

Prvotne poimenovalne možnosti

1 iz lastnega jezika

1.1 Netvorjenost, tip stol

1.2 Tvorjenost (v širšem smislu)

1.2.1 Stalna besedna zveza, npr. strojni inženir, prenosni računalnik, plačilna kartica, potni list; strojna oprema, pogovorno okno; tudi rdeča mravlja, črni kruh

1.2.2 Beseda – besedotvorje

1.2.2.1 Sistemsko predvidljivo – iz skladenjske podstave, npr. gasi-lec, računaln-ik, kmet-ija; pod-nož-je; kol-o-voz-ø; kin-o-dvorana; pra-domovina; mož-ic

1.2.2.2 Sistemsko nepredvidljivo – kratičnost, iz občnih imen, npr. iz jezikoslovne terminologije kot S (stavek), Rd (rezultat dejanja), iz lastnih imen, npr. BiH (Bosna in Hercegovina), LZ (Ljubljanski zvon)

1.2.3 Pomen – pomenotvorje po predvidljivih postopkih sprememba sintagmatskih in/ali paradigmatskih lastnosti motivirajočega pomena leksema

1.2.3.1 Prenos

1.2.3.1.1 Paradigmatski vidik (asociativnost) – leksikalizirani metaforični pomen, lahko v poimenovalni (leksikalni) ali preimenovalni (stilistični) vlogi, npr. za poimenovalnost iz računalništva miška, okno, koš, orodjarna, okolje, hrošč, virus; npr. za preimenovalnost antropocentrični tip metafore volk, osel 'človek /…/'

1.2.3.1.2. Sintagmatski vidik (povezovalnost)

1.2.3.1.2.1 Leksikalizirani metonimični pomen, npr. razstava olj 'slikarska tehnika', košnja, žetev, mladost 'čas, ko /…/'

1.2.3.1.2.2 Leksikalizirani sinekdohični pomen, npr. posaditi hruško : jesti hruško

1.2.3.2 Pomenska vsebovanost – motivirajoči pomen vsebuje lastnosti, ki se upomenijo v motiviranem pomenu, npr. mož (1) 'odrasel človek moškega spola', sopomenka moški, (2) 'mož (1) v razmerju do ženske', sopomenka npr. zakonski mož

2 iz drugega jezika

2.1 Zakrito prevzemanje – kalkiranje

2.1.1 Pomenski kalki – ohranitev izbire pomenskih sestavin jezika dajalca (dalje JD) v jeziku prejemniku (dalje JP)

2.1.1.1 Iz klasičnih jezikov – internacionalizmi, npr. iz SP (2001) viktimologija – žrtvoslovje, arheolog – starinoslovec

2.1.1.2 Iz globalnega jezika – katerekoli variante angleščine, tudi t. i. globalizmi, npr. iz računalništva strežnik – server, trdi disk – hard disk, uporabniško ime – user name

2.1.2 Denotatni kalki – brez denotata v jeziku prejemniku

2.2 Izraženo prevzemanje

2.2.1 Citatnost – celovita ohranjenost izraza jezika dajalca (JD) v jeziku prejemniku (JP), npr. iz računalništva Microsoft Windows 2000 Professional; Outlook Express, Shaker, Spy

2.2.2 Polcitatnost – predvsem črkovna (lahko tudi glasovna) ohranjenost JD v JP, oblikoslovni in besedotvorni morfemi že v JP, npr. bianc-o, -a, shweps-ø, -a/-ov, megabit-ø, -a/-ni

2.2.3 Sistemska prevzetost – vključitev v formalni (tudi glasovno-črkovni) sistem JP, npr. virtualnost, demokracija, iz računalništva npr. animacija, aplikacija, ikona, klik.

 (Načeloma) drugotne poimenovalne možnosti v slovenščini

1 Besedotvorje s sistemsko nepredvidljivimi postopki – kratičnost

1.1 V govoru in pisavi, npr. poimenovanja političnih strank, LDS, SDS, SD; CD, CD–ROM, tip e-pošta, iz računalništva npr. ACPI, Dbase, TOOLBOOK (prim. zgoraj 1.2.2.2)

V pisavi, npr. različne merske enote kot cm, kg; simboli, kemijski elementi kot Ag, Cu

2 Poenobesedenje – univerbizacija, npr. strojnik, prenosnik, slovenist

B Nekaj spodbud za normativna vprašanja v glavnem iz prvega tipa predstavljenih poimenovalnih možnostih (Desetiške oznake se navezujejo na zgornjo tipologijo)

1.2.1 Razmerje med pridevniško vrstnostjo – vrsta česa (stalna besedna zveza – en pojem, ena slovarska beseda oz. en leksem), in npr. pridevniško lastnostnostjo (prosta besedna zveza – dve slovarski besedi oz. dva leksema). Ločevati med slovarsko (pridevniško) vrstnostjo in besedilno (skladenjsko) določnostjo

(a) Slovarska (pridevniška) vrstnost – obrazilo –ni, –i, tip gozdni sadež, črn-i (kruh), tudi ev. raba v pov. dol. kot (Ta) sadež je gozdni (sadež), (Ta) glagol je dovršni (glagol – dovršnik),

(b) besedilna (skladenjska) določnost kot tisti/moj zeleni plašč

Še nekaj zgledov iz pravniških besedil: ta sistem ima bolj splošen doseg (stopnjevanje – lastnostni pridevnik) : /…/ ima splošni doseg (vrstni pridevnik); vpliv na (dobro) organiziran kriminal (lastnostni pridevnik) : /…/ preganjati organizirani kriminal (vrstni pridevnik); izvajali so zelo natančen pregled Slovenskih železnic (lastnostni prid.) : /…/ natančni pregled /…/ (vrstni prid.)

1.2.2.1

(a) beseda – besedna zveza ali vprašanje pisave skupaj – narazen, tip golfigrišče : *golf igrišče/ igrišče za golf, mikroposojilo : *mikro podjetje; postmodernistični : *post-modernistični

(b) števnost in besedotvorni pomen: ločevati med pomenom dejanja, lastnosti, stanja – neštevno, in npr. rezultatom dejanja, lastnosti, stanja, tip iz pravniških besedil Imeli smo tri posvetovanja/posvete : nadaljevati s posvetovanjem; ob mnogih predhodnih odločanjih v skladu s členom x : prepustiti odločanje predsedniku

1.2.3.1.1 občno – lastno ime ali vprašanje velike in male začetnice; pridevniki z obrazili –ov/-ev, -in, tvorjeni iz lastnih imen, izražajo poleg svojilnosti še druge pridevniške pomene

(a) metaforični pomen

(a1) lastnost – lastnostni pridevnik, tip Avgijev hlev : avgijev hlev 'zanemarjen prostor'; Sizifovo delo : sizifovo delo 'velik neuspešen trud'; Ariadnina nit : ariadnina nit 'rešilna možnost'; Ahilova peta : ahilova peta 'slabost, napaka /…/'

(a2) vrsta – vrstni pridevnik (terminološka zveza), tip med. ahilova tetiva : Ahilova tetiva; elektr. elijev ogenj : Elijev ogenj

(b) še nekaj tipov pridevniške vrstnosti (generičnosti), npr.:

(b1) vrstna svojilnost: kaj po izvoru (zamisli) (od) koga, npr. kaplanova turbina : Kaplanova turbina, papinov lonec : Papinov lonec

(b2) vrsta bolezni, imenovana po »odkritelju«, npr. parkinsonova bolezen : Parkinsonova bolezen

(b3) vrsta zakonitosti, imenovana po »iznajditelju«, npr. Ludolfovo število : ludolfovo število, Gausova krivulja : gavsova krivulja, Pitagorov izrek : pitagorov izrek

 

Literatura (temeljne izbor v zvezi s predstavljeno temo):

Slovenski pravopis, 2001, SAZU

N. Logar Berginc, 2003, Kratice in tvorjenke iz njih – aktualna poimenovalna možnost. V: Gajda, S.

(ur.), A. Vidovič Muha (ur.), Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa.

Opole: Uniwerzytet Opolski, Ljubljana: Univerza v Ljubljani

A. Vidovič Muha, 2011, Slovensko skladenjsko besedotvorje, Znanstvena založba Filozofske fakultete

__ 2000, Slovensko leksikalno pomenoslovje, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete

(2. dopolnjena izd. v tisku)

__ 2004, Izrazno-pomenska tipologija poimenovanj. Slavistična revija. [Tiskana izd.],

jan.-jun. 2007, letn. 55, št. 1/2, str. [399]-408.

 

Dr. Ada Vidovič Muha

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani