21. 11. 2012

Kdo zna, kdo ve, kdo uči? O prepričanju, da Slovenci in Slovenke ne znajo dovolj dobro slovenščine

Kdo zna, kdo ve, kdo uči?
O prepričanju, da Slovenci in Slovenke ne znajo dovolj dobro slovenščine

Prof. dr. Marko Stabej

Nehvaležno je govoriti o tem, kaj je v jeziku prav in kaj ni. Ljudje se razlikujemo po svojem poklicnem poslanstvu, naša dolžnost pa je razumeti, kaj je nekdo zapisal ali povedal. Namen lektoriranja je zagotavljanje kakovostnih besedil, seveda pa to še ne pomeni, da sme lektor besedilo spreminjati po svoji meri in volji. Drugi namen je posredno in neposredno učenje jezika. Lektorjevo pomoč potrebujejo govorci ali pišoči, ki jezika ne znajo dovolj dobro ali ga znajo, a ne zmorejo oblikovati besedila, in še tretji, ki bi besedilo znali oblikovati, če bi se malo potrudili, a se jim ne ljubi.
Nezaupanje v govorce in pišoče je bilo globoko skozi vso zgodovino, od Marka Pohlina, ki preproste govorce imenuje kar »drhal«, Levstika, Cigaleta in Breznika do Edvarda Kocbeka.
 

Kadar govorimo o dovoljenem in pretiranem poseganju v besedila avtorjev, moramo imeti v mislih predvsem naslednja načela:
 

• V čem moramo biti jezikovno vsi enaki?
• Jezika ne smemo ožiti na en sam način izražanja.
• Norma je nujna.
• Nujna je tudi različnost.
• Siliti biti enak je posiljevanje.
• Drugih ne smemo presojati po dozdevnem neznanju.
• Paziti moramo, da nismo nestrpni.
 

Trenutno smo uporabniki slovenščine v zelo nejasnem položaju, saj se povečuje razlika med knjižno normo in rabo. Napredek v jezikoslovju (trenutno) ne pomeni večje gotovosti, ampak prinaša večjo negotovost; hkrati prinaša tudi neprimerljivo več vedenja o tem, kako jezik deluje in kako ga skupnost uporablja. Edina prava rešitev je dogovor, pri katerem je treba upoštevati tradicijo, hkrati pa so zelo pomembne spremembe v jeziku.

Iz odgovorov na vprašanja, ki smo jih postavili lektorji, lahko povzamemo, da slovenski jezik ne bo utonil v jezeru 27 evropskih jezikov, da moramo besedilne korpuse najprej dobro spoznati in se šele potem odločiti, v kolikšni meri so uporabni, da sme lektor popravljati po svoji meri le, če ga avtor posebej prosi za to, da se neka praksa prehitro ocenjuje za spakovanje in da piscem reklamnih besedil in oblikovalcem lektorji ne morejo očitati, da ne znajo uporabljati ločil, da prepogosto uporabljajo angleške besede in delajo še druge napake, nad katerimi se pritožujemo iz dneva v dan.
 

Zapisala Milojka Mansoor.

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani