11. 1. 2012 Jezik in oglaševanje
Jezik in oglaševanje
Oglaševanje je med dejavnostmi v več pogledih nekaj posebnega. Tudi pri jeziku. Sestavljavci besedil in oblikovalci so le redkokdaj pripravljeni upoštevati lektorjeve jezikovne popravke ali nasvete. Prevladuje prepričanje, da ima zadnjo besedo tisti, ki oglas plača. In ker so oglasi namenjeni najširši javnosti, so tudi posledice zelo očitne. Zakaj?
1. Oblikovalci oglasov in pisci besedil hočejo zbujati pozornost. Če ni dobre zamisli, se zatečejo k napačni rabi besed, rabi tujih besed ali nenavadni rabi velike in male začetnice.
2. Take oglase srečujemo na vsakem koraku in tisto, kar vedno znova videvamo, postane domače in ostane v spominu. Žal si hitreje zapomnimo nenavadne kot pravilne stvari.
Po teh dveh ugotovitvah bi lahko sklepali, da lektorji nimajo nikakršne možnosti, da bi uveljavili svojo vlogi pri skrbi za upoštevanje pravopisnih pravil in lep jezik. A vendarle to ni čisto res. Le pravo taktiko je treba najti. Tam, kjer ne moreš zmagati s svojo močjo, moraš biti vztrajen in potrpežljiv, delovati kot voda, ki s svojim nenehnim, četudi neopaznim delovanjem, doseže neverjeten učinek. Torej – nenehno opozarjati na napake in razložiti, zakaj je namerna ali nenamerna napačna raba škodljiva tudi dolgoročno, ne samo v posameznih primerih.
Vsak dan močnejši vpliv angleščine je čutiti v vseh jezikih, izjemi sta v oglaševanju le francoščina in španščina. Povsem brez potrebe je v oglasu zapisano: Simply clever. Bi bil zapis v slovenščini res manj učinkovit?
Še bolj pa moti neslovenski način izražanja. Na televizijo je prišel oglas: Wir leben Autos. Gledalci so protestirali, ker ni bilo prevoda. Pa je prišel prevod: Živimo avtomobile. Ni dovolj prevesti dobesedno, treba se je izražati po naše. Kaj pomeni »živimo avtomobile«? Morda »živimo za avtomobile«, »živimo z avtomobili« ali pa »ne znamo živeti brez avtomobilov«.
Največji problem je, da tistim, ki odločajo, kakšen bo oglas, ni kaj dosti mar za jezikovna pravila, pomembnejša se jim zdita likovna podoba in zbujanje pozornosti, pa čeprav s slabim.
Najbolje je, da poskusimo vzpostaviti sodelovanje, ne se spravljati na okope in trmasto vztrajati pri svojem, kar pa seveda ne pomeni, da naj privolimo v vse, kar zahteva naročnik ali oblikovalec oglasa.
Verjetno bi se dalo kar precej doseči tudi s pisnim opozarjanjem na napake v že objavljenih oglasih in razlago, kaj in zakaj je narobe. Prijazen način in vztrajnost bosta prav gotovo vsaj pri večini pristojnih naletela na razumevanje.
Dr. Miro Kline
Po spominu zapisala Milojka Mansoor.
Pretekle vsebine
-
1. Pravni terminološki slovar v lektorjevih rokah
14. 11. 2018
-
2. Sinonimija v leksikalnem pomenoslovju in slovaropisju (dr. Jerica Snoj)
17. 10. 2018
-
3. Izvzemalna zgradba, predavanje dr. Janeza Orešnika
21. 2. 2018
-
4. Pasti jezikovnega urejanja prevodnega leposlovja (dr. Štefan Vevar)
22. 11. 2017
-
5. Predavanje dr. Domna Krvine
5. 4. 2017
-
6. Sklanjanje starogrških in latinskih lastnih imen moškega spola po prvi sklanjatvi
21. 2. 2017
-
7. Predavanje dr. Saške Štumberger o kraticah
25. 1. 2017
-
8. Srečanje s pravopisno skupino Inštituta za slovenski jezik in novoletni sprejem Lektorskega društva Slovenije
2. 12. 2016
-
9. Predavanje dr. Borisa Kerna o zloženkah
16. 11. 2016
-
10. Predavanje dr. Andreje Žele o besednem redu
8. 6. 2016
-
11. Predavanje Tončke Stanonik o lektoriranju
18. 5. 2016
-
12. Predavanje Marte Kocjan Barle o vejici
13. 4. 2016
-
13. Občni zbor, 11. 2. 2016
11. 2. 2016
-
14. Srečanje in strokovno predavanje dr. Hotimirja Tivadarja
13. 1. 2016
-
15. Srečanje na Inštitutu za slovenski jezik
3. 12. 2015
-
16. Predavanje dr. Simona Brezovarja
7. 10. 2015
-
17. Strokovno predavanje dr. Matejke Grgič
16. 9. 2015
-
18. Zoran Milivojević: Kako ravnati, kadar se o stvareh ne strinjamo
10. 6. 2015
-
19. Predavanje Marte Kocjan Barle
13. 5. 2015
-
20. Strokovno predavanje dr. Mirana Hladnika
22. 4. 2015
-
21. Strokovno predavanje dr. Janeza Orešnika
18. 3. 2015
-
22. Strokovno predavanje dr. Draga Kladnika
15. 1. 2015
-
23. Uporabnost SSKJ 2 za lektorje
15. 10. 2014
-
24. Kaj je v jeziku vezljivo in kako se to odraža v razmerju pomen – izraz
11. 6. 2014
-
25. Izzivi radijskega govora
21. 5. 2014
-
26. Izpostavljanje pridevnika
16. 4. 2014
-
27. Moramo res znati angleško, da bi znali slovensko?
12. 3. 2014
-
28. Nekatere napake pri pisanju besedil
15. 1. 2014
-
29. Pogled na delo lektorja in korpus Lektor
13. 11. 2013
-
30. Predavanje o frazeologiji
16. 10. 2013
-
31. Težave z lažnimi prijatelji
25. 9. 2013
-
32. Pregibanje tujih lastnih imen moškega spola
10. 4. 2013
-
33. O dvojnicah v Slovenskem pravopisu
19. 1. 2013
-
34. Napotitveno trženje in izzivi pri prevajanju poslovnih izrazov
19. 12. 2012
-
35. Kdo zna, kdo ve, kdo uči? O prepričanju, da Slovenci in Slovenke ne znajo dovolj dobro slovenščine
21. 11. 2012
-
36. Slovenščina v vzgoji in izobraževanju
23. 5. 2012
-
37. Ločila in presledki
25. 4. 2012
-
38. Poimenovalni postopki – normativni vidik
27. 3. 2012
-
39. Pisanje pridevnikov na -ov, -ev, -in iz lastnih imen
29. 2. 2012
-
40. Jezik in oglaševanje
11. 1. 2012
-
41. Zakaj je tako pomembno, da ne zanemarimo maternega jezika
29. 11. 2011
-
42. Slovenci, pleme jezikovnih jecljavcev
28. 9. 2011
-
43. Terminologija in lektoriranje
1. 6. 2011
-
44. Spletni časopis in jezik
30. 3. 2011
-
45. Vpliv profesionalizacije lektorske stroke na slovensko jezikovno kulturo
28. 1. 2011
-
46. Leposlovje in kriminologija
10. 5. 2010
-
47. O trpniku na splošno in v slovenščini
10. 4. 2010
-
48. Na istem bregu
10. 3. 2010
-
49. Lektor, bodi tenkočuten in nepristranski!
10. 2. 2010
-
50. Kaj nam pripovedujejo slovenski slovarji (in o čem molčijo)
10. 1. 2010
-
51. Strokovno predavanje dr. Andreje Žele
11. 6. 2014
-
52. Strokovno predavanje Petra Weissa
10. 9. 2014
-
53. Strokovno predavanje dr. Janeza Dularja
15. 10. 2014
-
54. Strokovno predavanje dr. Tine Lengar Verovnik
12. 11. 2014