11. 1. 2012

Jezik in oglaševanje

Jezik in oglaševanje

                                                                        
Oglaševanje je med dejavnostmi v več pogledih nekaj posebnega. Tudi pri jeziku. Sestavljavci besedil in oblikovalci so le redkokdaj pripravljeni upoštevati lektorjeve jezikovne popravke ali nasvete. Prevladuje prepričanje, da ima zadnjo besedo tisti, ki oglas plača. In ker so oglasi namenjeni najširši javnosti, so tudi posledice zelo očitne. Zakaj?

1. Oblikovalci oglasov in pisci besedil hočejo zbujati pozornost. Če ni dobre zamisli, se zatečejo k napačni rabi besed, rabi tujih besed ali nenavadni rabi velike in male začetnice.

2. Take oglase srečujemo na vsakem koraku in tisto, kar vedno znova videvamo, postane domače in ostane v spominu. Žal si hitreje zapomnimo nenavadne kot pravilne stvari.

Po teh dveh ugotovitvah bi lahko sklepali, da lektorji nimajo nikakršne možnosti, da bi uveljavili svojo vlogi pri skrbi za upoštevanje pravopisnih pravil in lep jezik. A vendarle to ni čisto res. Le pravo taktiko je treba najti. Tam, kjer ne moreš zmagati s svojo močjo, moraš biti vztrajen in potrpežljiv, delovati kot voda, ki s svojim nenehnim, četudi neopaznim delovanjem, doseže neverjeten učinek. Torej – nenehno opozarjati na napake in razložiti, zakaj je namerna ali nenamerna napačna raba škodljiva tudi dolgoročno, ne samo v posameznih primerih.

Vsak dan močnejši vpliv angleščine je čutiti v vseh jezikih, izjemi sta v oglaševanju le francoščina in španščina. Povsem brez potrebe je v oglasu zapisano: Simply clever. Bi bil zapis v slovenščini res manj učinkovit?

Še bolj pa moti neslovenski način izražanja. Na televizijo je prišel oglas: Wir leben Autos. Gledalci so protestirali, ker ni bilo prevoda. Pa je prišel prevod: Živimo avtomobile. Ni dovolj prevesti dobesedno, treba se je izražati po naše. Kaj pomeni »živimo avtomobile«? Morda »živimo za avtomobile«, »živimo z avtomobili« ali pa »ne znamo živeti brez avtomobilov«.

Največji problem je, da tistim, ki odločajo, kakšen bo oglas, ni kaj dosti mar za jezikovna pravila, pomembnejša se jim zdita likovna podoba in zbujanje pozornosti, pa čeprav s slabim.

Najbolje je, da poskusimo vzpostaviti sodelovanje, ne se spravljati na okope in trmasto vztrajati pri svojem, kar pa seveda ne pomeni, da naj privolimo v vse, kar zahteva naročnik ali oblikovalec oglasa.

Verjetno bi se dalo kar precej doseči tudi s pisnim opozarjanjem na napake v že objavljenih oglasih in razlago, kaj in zakaj je narobe. Prijazen način in vztrajnost bosta prav gotovo vsaj pri večini pristojnih naletela na razumevanje.

Dr. Miro Kline

Po spominu zapisala Milojka Mansoor.

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov

Google Analytics
Statistika obiska strani