Slovenski slavistični kongres, Koper 2012

Joža Repar Lakovič
SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES
KOPER 2012

LEKTORSKA SEKCIJA: JEZIKOVNA ZAVEST IN LEKTORIRANJE V MEDKULTURNEM POLOŽAJU – ob obletnici slovensko-avstralskega pesnika Berta Pribca

Lektorsko društvo Slovenije je drugič sodelovalo na slavističnem kongresu Slavističnega društva Slovenije. Zaradi lanskoletnega izjemnega zanimanja so člani upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije v jeseni leta 2011 sklenili, da bodo odslej tudi lektorji sodelovali na kongresu. Tako je bilo na letošnjem kongresu četrtkovo popoldne namenjeno lektorski sekciji. Vsebinsko zasnovo smo pripravili s sodelovanjem Slavističnega društva Koper.
Lektorsko popoldne z naslovom Jezikovna zavest in lektoriranje v medkulturnem položaju je bilo v prvem delu posvečeno slovensko-avstralskemu pesniku Bertu Pribcu, ki je bil tudi naš gost in je pripravil zanimiv pozdravni govor. Gospod Bert Pribac se nam je sam predstavil z razmišljanjem, ki mu je dal naslov Tavanja med kulturnimi prostori. Rodil se je leta 1933 v Sergaših v slovenski Istri, leta 1959 je emigriral v Avstralijo, tam preživel 46 let in ustvarjal. Postal je aktiven član slovenske zdomske skupnosti v Avstraliji. Literarna kritika ga je uvrstila med najvidnejše književne ustvarjalce slovenskega izseljenstva. Po vrnitvi v domovino je prevajal literarna dela v slovenščino in angleščino, v avstralskem tisku je objavljal razprave o slovenski kulturi in zgodovini in postal pomemben posrednik med avstralsko in slovensko kulturo. Pesnika dveh domovin, predvsem njegovo avtobiografskost kot osebno izpoved, je predstavila Nada Ðukić. Izseljenstvo ga ni zamorilo, nasprotno, dalo mu je nov ustvarjalni zagon, spoznal je, da smo ljudje enaki v svojem bistvu. O večplastnosti njegove poezije bodo lit. zgodovinarji zagotovo še razmišljali.
 

O jezikovnih odstopanjih od knjižne norme v šolskih spisih dijakov dvojezične celovške gimnazije sta razmišljali Alenka Valh Lopert in Melita Zemljak Jontes z mariborske filozofske fakultete. Avtorici sta predstavili rezultate raziskave jezikovnega odstopanja od knjižne norme v spisih dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, s posebnim poudarkom na socialnozvrstnem (knjižnem in neknjižnem) in medjezikovnem (sovenskem in nemškem) sovplivanju na vseh jezikovnih ravninah.
 

O vprašanju jezikov v stiku in jezikovnem spreminjanju ter jezikovnem stiku v jezikovnem standardu je predavala Martina Ožbot z ljubljanske filozofske fakultete, ki je tudi vodja programske skupine, ki se ukvarja s teoretičnimi in aplikativnimi raziskavami jezikov. Predavala je o jezikovnih stikih in jezikovnem spreminjanju zaradi stika na opisni ravni, na aplikativni ravni pa se pojavljajo vprašanja odnosa do jezikovne rabe, tj. njeno sprejemanje, zavračanje ipd.
 

V drugem delu lektorskega popoldneva je potekala okrogla miza: Avtor, prevajalec in lektor – zavezniki ali nasprotniki. Usmerjal jo je Niko Jež, sodelovali pa so: Marcello Potocco, Marjanca Mihelič, Tina Petrovič in Joža Repar Lakovič. Govorili so o odnosih med avtorji, prevajalci in lektorji, o jezi med njimi, o nesporazumih, o purizmu. O tem, kaj, kako in koliko lektorirati, kako naj poteka sodelovanje z avtorji in uredniki, smo s skupnimi močmi zaključili in sklenili, da brez medsebojnega sodelovanja ne bomo uspešno sooblikovali besedil, tako leposlovnih kot strokovnih.
 

Lektorsko popoldne je bilo dobro obiskano, razprava živahna, vprašanja pa zanimiva. 

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani