[Licenca] LDS: Ali bo lektorska licenca ločila zrnje od plev ali zrna od plevela?

Frazeologija je le eden izmed številnih vidikov, ki naj bi jih obvladoval lektor slovenskega besedila oziroma jezikovni svetovalec. Pot do kakovostnega izvajalca te storitve je mogoča z ustreznim študijem v okviru slovenističnega programa, deloma pod mentorskim vodstvom in ne nazadnje s stalnim strokovnim usposabljanjem in izpopolnjevanjem. Dober lektor ali jezikovni svetovalec bo svojo strokovno usposobljenost kmalu lahko izkazoval tudi z lektorsko licenco Lektorskega društva Slovenije.

Pri tem se odpira stalno vprašanje, kako naj naročnik, ki išče dobrega lektorja, zanima pa ga seveda tudi cena njegove storitve, na trgu izbere lektorja, ki bi storitev opravil dobro. Kako naj naročnik ve, da izbrani lektor zna storitev opraviti dobro? Lektorsko društvo Slovenije pripravlja lektorsko licenco, ki bo pomagala odgovoriti prav na to in podobna vprašanja.

Da je Lektorsko društvo Slovenije s svojimi prizadevanji na pravi poti, potrjuje tudi strokovno sodelovanje z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ta je, enako kot slovenistični oddelek ljubljanske Filozofske fakultete, izrazil naklonjenost društvenim aktivnostim, tudi v zvezo z lektorsko licenco. Potrebo po večji vlogi strokovnega lektoriranja je društvo izrazilo tudi na državni ravni, in sicer na seji Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport junija letos ob razpravi o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018. Društvo si bo v prihodnje prizadevalo sodelovanje v zvezi z lektorsko licenco razširiti in vanj vključiti še druge slovenske univerzitetne izobraževalne ustanove.

Naročnikovo prebiranje zrnja od plev
Posameznik, ki bo želel pridobiti lektorsko licenco, bo moral opraviti izpit za lektorsko licenco. Lektorsko društvo Slovenije bo na svoji spletni strani zagotovilo tudi evidenco strokovno usposobljenih lektorjev, ki bodo pridobili lektorsko licenco. V načrtu je priprava registra lektorskih referenc, v katerega bodo lektorji z licenco vpisovali svoje delo. Ko bo torej naročnik iskal lektorja za lektoriranje nekega besedila, bo v tem registru po iskalnih kriterijih opredelil svoje potrebe, nato pa našel lektorja z izkazano strokovno usposobljenostjo, dokazano zmožnostjo in evidentiranimi izkušnjami za želeno besedilo.

Pravila igre glede lektorske licence je društvo zapisalo v predlogu pravilnika o lektorski licenci; ta je javnosti ponujen v branje in razpravo na društveni spletni strani. Pravilnik bo veljaven z dnem sprejetja, predvidoma na občnem zboru februarja 2014.

Kdo zna lektorirati in komu je lektoriranje namenjeno?
Profesionalni in strokovno usposobljeni lektorji vsak dan lektoriramo enako slaba ali celo čedalje slabša besedila. Slabša zato, ker so rezultati trojke družina-šola-mediji pri jezikovni vzgoji povprečno na nezavidljivo nizki ravni. Prav zato je lektor slovenskega besedila nujnost. Slovenski lektor čedalje pogosteje deluje tudi kot jezikovni svetovalec in je svojim strankam v pomoč in strokovna podpora pri jezikovnih vprašanjih.

Kakovostnega lektorja odlikujejo hitro in natančno delo, pozornost pri branju, sposobnost strokovne obravnave in po potrebi obrazložitve jezikovnih popravkov, za katere se je odločil pri svojem delu. Marsikdo v Sloveniji se ukvarja ali se želi ukvarjati z lektoriranjem slovenskih besedil, marsikdo poskuša lektorirati, marsikdo meni, da zna lektorirati.

Ker danes v Sloveniji lahko lektorira vsak, ki ima pet minut časa, je kakovost tovrstnih posegov v besedila pogosto vprašljiva. Hkrati se zaradi poceni konkurence z rdečimi svinčniki – ta v strokovnih krogih niti nima prave veljave, med naročniki, ki iščejo le poceni storitev, pa krepi svoj položaj – znižuje vrednost lektorjevega dela in s tem tudi cena za to delo.

Lektorsko društvo Slovenije vidi rešitev za to v stalnem strokovnem usposabljanju lektorjev. Kako to doseči in kako doseči, da bo javnost vedela, kdo se je naučil vsaj minimuma lektorskih veščin (tj. pravopisne in slovnične norme), kdo je izkazal metajezikovno zmožnost (tj. strokovno utemeljitev popravkov, ne popravkov zaradi popravkov samih), zmožnost kontekstualizacije (s širino pri uporabi virov in najsodobnejših pripomočkov) ter veščino komunikacije z avtorjem in oblikovanja odlične storitve (tj. usvojil zeleno barvo pri sledenju spremembam v wordu)? Ena izmed rešitev za to bo v usvojeni lektorski licenci.

In kdo še razmišlja o lektoriranju?
Študenti pred diplomo, ker mentorji od njih pričakujejo sprejemljivo in razumljivo diplomsko nalogo. Založbe in medijske hiše, ki pa čedalje pogosteje kažejo svojo odprtost, vero v živost jezika s tem, da se jezika sploh ne dotikajo, ker potem ne bi bil več pristen, ali pa tako le iščejo možnosti za zmanjševanje stroškov. Rezultat je ukinjanje lektorskih služb, lektorskih kolektivov, tako da lektorji skoraj praviloma delujejo le še vsak zase. O lektoriranju se razmišlja v kolumnah, kjer zasledimo tudi željo po tem, da bi »prav vsa natiskana in posneta reklamna besedila pregledalo lektorsko oko, ki zmaga nad izrojenim čutom za slovenščino povprečnega oddelka za marketing,« kot je včeraj zapisala Irena Jenko.

Lektorji se zavedamo, da je lektoriranje objektivizacija nečesa zelo osebnega, jezika. Naš predmet je jezik. In ta predmet mora biti v besedilu, v katerem se udejanja, sprejemljiv in razumljiv – in to za vsakega bralca.

Lektorsko društvo Slovenije
Lektorsko društvo Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1996, deluje v Ljubljani, kjer ima tudi sedež, njegova strokovna prizadevanja pa so usmerjena v stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje lektorjev, novinarjev, prevajalcev, pisateljev in drugih, ki jim ni vseeno za rabo slovenskega jezika, pravzaprav za izbiro jezikovnih sredstev, ki nam jih ponuja naš materni jezik.

Društvo si že od začetka svojega delovanja želi urediti status lektoriranja kot poklicne dejavnosti in uveljaviti poklic lektorja kot enega izmed priznanih slovenističnih profilov. Od leta 2011 se v društvu še posebno veliko dogaja. Mesečno organizira strokovna predavanja, na katera so vabljeni razni jezikovni strokovnjaki, jezikovne pogovore in strokovne lektorske delavnice, na voljo je tudi spletni svetovalni servis, imenovan brbotanje, na spletni strani je po novem zaživel še forum, ki pomaga z odgovori na zahtevna jezikovna vprašanja in raznovrstnimi pojasnili. Društvo je v zadnjem letu svoja prizadevanja za stalno strokovno izpopolnjevanje okrepilo še s posebnimi lektorskimi delavnicami, ki so namenjene strokovni razpravi lektorjev o posameznih vidikih lektoriranja ter uporabi najsodobnejših virov, pripomočkov in tehnologij.

Lektorsko društvo Slovenije ugotavlja, da je na jezikovnem in lektorskem področju še veliko priložnosti. Tako bo društveno prizadevanje še naprej usmerjeno v strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje lektorjev, da bo lektorska licenca res lahko potrdila lektorjevo strokovno usposobljenost.

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani