25. 6. 2014

Zakaj sploh lektorska licenca?

Lektorji se učimo, dokler delamo. Znanje, pridobljeno med študijem, je šele podlaga za jezikovno podkovanost in splošno razgledanost, ki ju lektor potrebuje pri svojem delu. Teoretično znanje še zdaleč ni dovolj, treba ga je pravilno uporabiti, vedeti je treba, kdaj je neka beseda primerna in kdaj ne. To pomeni, da mora lektor imeti zelo izostren čut za jezik.

Žal tako kot pri nekaterih drugih poklicih tudi pri lektorjih ni mogoče potegniti črte med tistimi z več znanja in čuta za jezik in drugimi, ki za lektoriranje nimajo pravega veselja ter se s tem ukvarjajo samo zaradi zaslužka. Zato si naše društvo že nekaj let prizadeva, da bi to uredili. Pripravljamo se na uvedbo lektorske licence, ki bo na podlagi preverjanja znanja potrdila lektorjevo strokovno usposobljenost. Večina lektorjev z ustrezno izobrazbo in zadostnimi izkušnjami to zamisel podpira. Če bi bilo to urejeno, bi lektorjevo delo dobilo večji ugled in ceno, ki si jo zasluži.


Ob prizadevanjih za uvedbo lektorske licence so se pojavila zelo različna mnenja, nekateri lektorji podpirajo prizadevanja za to licenco, drugi se spopadajo s pomisleki, pogosto pa ugotavljamo, da se ustvarjajo mnenja na podlagi nepreverjenih dejstev, nepoznavanja namena in ciljev licence, kaj naj bi licenca sploh pomenila v slovenskem jezikovnem prostoru, predvsem pa premajhne ozaveščenosti glede enega ključnih ciljev licence, tj. stalnega strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki bo tudi omogočal nadaljnjo podaljšavo veljavnosti licence.

Med drugim tako opažamo, da si marsikdo mnenje ustvari samo na podlagi Pravilnika o lektorski licenci, vendar člani Skupine za licenco raje vse zainteresirane najprej povabimo k pogovorom o licenci; v širšem obsegu smo pripravili dva tovrstna pogovora: v septembru 2013 in februarju 2014, v malo ožjem okviru smo o licenci govorili tudi na okrogli mizi na primorski univerzi v marcu 2014, zanesljivo pa bo podobnih pogovorov v prihodnje še več. Ob tem se o urejanju dejavnosti in poklica pogovarjamo tudi na vseh dogodkih Lektorskega društva Slovenije (dopoldanski jezikovni pogovori, strokovna predavanja, strokovne jezikovne delavnice za lektorje).

Celotne zasnove glede licence si ni izmislilo Lektorsko društvo Slovenije, ampak je le logično nadaljevanje, očitno pa še konkretnejše razvijanje razmišljanja o potrebi po ureditvi lektoriranja, dejavnosti in poklica. O tem so razmišljali in govorili bolj ali manj glasno že naši starejši kolegi, mnogi že upokojeni.

Pomembno je poudariti, da v Lektorskem društvu Slovenije nikoli nismo zavračali diplome slovenistične nepedagoške smeri niti ji nismo želeli postavljati alternative ali celo konkurence. Univerza namreč izobražuje in daje izobrazbo, Lektorsko društvo pa spodbuja razpravo o strokovnem usposabljanju in izpopolnjevanju. Menimo, da bi se z licenco najprej uredila prav izjemno pereča današnja težava – nezaposljivost slovenistov z diplomo nepedagoške smeri. Na primer: kako se lahko zaposli diplomant medicinske fakultete? Ne more se; po šestih letih študija je še bolj nezaposljiv kot slovenist z nepedagoško izobrazbo. Če bi želel diplomant medicinske fakultete lektorirati strokovna in znanstvena medicinska besedila, ima za to enako pravico kot vsak lektor in še izobrazbo.

Nekateri lektorji oporekajo temu, da se po pravilniku dovoli, da lahko vsakdo piše preizkus znanja za licenco (ne glede na program in smer diplomiranja). Vendar tako kot imajo lahko nekateri lektorji pomisleke o jezikovnem znanju medicinca, ima lahko znanstvenik, ki napiše znanstveni članek ali razpravo, upravičene pomisleke o lektorjevem medicinskem znanju, ki naj bi ga ta potreboval za lektoriranje medicinskega besedila. Še več, če želi diplomant medicinske fakultete delati v ambulanti oziroma z bolniki, se mora še nekaj let usposabljati in izobraževati. Tudi slovenist s pedagoško diplomo mora opraviti strokovni izpit, prej pa strokovno usposabljanje, če se želi zaposliti v vzgoji in izobraževanju. Danes pa sta oba konkurenčna tudi pri ponudbi za lektoriranje medicinskega besedila, in to brez kakršnega koli usposabljanja ali potrdila o usposobljenosti.

Lektorjem, ki oporekajo licenci, ponujamo misel v razmislek: mislite, da je v redu in strokovno sprejemljivo, da danes lektorira tudi slovenist s pedagoško diplomo, zaposlen v šoli in z nekaj popoldanskega prostega časa? In ne zdi se vam problematično, da tak slovenist lektorira za plačilo 1 evro na avtorsko stran? In da lektoriranje v svojih storitvah ponujajo celo računalničarji, ki nimajo niti univerzitetne izobrazbe, znajo pa oblikovati wordove dokumente in si lektoriranje razlagajo kot brisanje dvojnih presledkov in pregledovanje črkovanja, wordovega podčrtavanja? Verjetno se strinjamo, da takšne lekture skoraj zanesljivo ne morejo biti ravno vzor kakovostnega strokovnega jezikovnega pregleda.

Z odprto razpravo o lektorski licenci želimo odgovoriti na naslednja pomembna vprašanja:

Kaj je lektoriranje?
Kdo lektorira?
Kdo zna lektorirati, kdo je za to usposobljen, katera izobrazba je za to primerna/potrebna, še več, katere zmožnosti so pri tem nujne, ne le potrebne?
Ko odgovorimo na ta vprašanja, želimo oblikovati predlog sistema, ki bo uredil sedanje stanje. Za začetek smo oblikovali pravilnik, ki je le formalni okvir za naše dejavnosti in raziskovanje. Leto 2014 smo namenili raziskovalnemu projektu, njegov cilj je odgovoriti na vprašanja, ki si jih zastavljamo člani društva in znanstveni sodelavci vseh štirih slovenskih univerz in nacionalne znanstvene ustanove. Z nekaterimi med temi tudi dejavno sodelujemo, saj nam ves čas dajejo podporo in zagotavljajo konkretno strokovno pomoč.

Upamo, da smo odgovorili na vsaj katero izmed vprašanj oziroma pomislekov, ki so se pojavili v javnosti. Najboljše pri tako pomembnih temah, kot je urejanje neke dejavnosti in poklica, pa je sodelovati v skupnih razpravah, h katerim vztrajno vabimo. Le tako se lahko nadejamo dobrega in učinkovitega sistema potrjevanja usposobljenosti lektorjev.

Skupina za licenco pri Lektorskem društvu Slovenije, junij 2014

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani