30. 12. 2011

O licenci v letu 2011

Zapisnik s sestanka Lektorskega društva Slovenije, 19. oktobra 2011

Udeleženci – predstavniki odbora: predsednica Milojka Mansoor, podpredsednica Joža Lakovič, Nuša Mastnak, Božislava Čož, Renata Hari in tajnica Darja Tasič in 8 drugih članov

Dnevni red

1. Licenca

2. Predavanja

3. Povezovanje z ustanovami

4. Razno

Predsednica je predstavila društvene aktivnosti in dnevni red sestanka.

1. Prizadevanja za lektorsko licenco

Ta prizadevanja so že stara, a konkretnih rezultatov še ni, zato se je v okviru društva na novo oblikovala skupina, ki naj bi zadevo premaknila naprej. Za licenco si bodo od zdaj prizadevale Joža Lakovič in Nuša Mastnak, ki sta to počeli že doslej, ter Renata Hari in Božislava Čož.

Renata Hari je predstavila načrte: Za začetek je predvidena ureditev/zagotovitev društvenih licenc po vzoru licenc društva tehničnih prevajalcev, ker bi bilo to izvedljivo v relativno kratkem času. Pridobitev licence je/naj bi bila/mora biti povezana z izobraževanjem, za sodelovanje pri tem pa bi zaprosili slovenistično katedro FF v Ljubljani kot najbolj pristojno. Vzporedno s tem naj bi tekel tudi dolgotrajnejši in zahtevnejši postopek za pridobitev licence na državni ravni, lahko skupaj s tehničnimi prevajalci in tolmači. Skupina bo pripravila osnutek pravil/pravilnika in ga dala v razpravo pred občnim zborom, predvidenim za januar 2012.

Nuša Mastnak je na kratko predstavila dosedanja prizadevanja za licenco – od ustanovitve leta 1996 do danes (prizadevanja za članstvo v kulturniški zbornici, obiski na Uradu za jezik – pri Janezu Dularju in Velemirju Gjurinu, v Državnem zboru in Državnem svetu).

V razpravi o tej točki smo ugotavljali, kakšno bi bilo med lektorji zanimanje za take licence, kajti to potegne za seboj tudi obvezno izobraževanje in s tem povezane stroške. Eden od predlogov je bil, da bi to preverili v anketi na to temo, objavljeni na naši spletni strani. Našo dejavnost, vse, kar se v društvu dogaja, bi bilo namreč treba odločneje promovirati. Predlog je bil tudi, da bi se pozanimali, kako imajo izobraževanje za potrebe pridobitve (in ohranitve) licence organizirano drugi. Za ohranitev licence bi morda kazalo vzpostaviti sistem obveznega zbiranja točk, dobljenih z udeležbo na izobraževanjih. Pridobitev licence je pri prevajalcih enkratno dejanje (licenca je trajna), dobro imajo organizirano medsebojno obveščanje (z mreženjem) – kaj takega bi lahko vzpostavili tudi lektorji.

Predlog za anketiranje lektorjev glede licence – objaviti ponudbo na Slovlitu, vprašalnik pa na naši spletni strani. S tem bi naredili reklamo za našo spletno stran, razširili vedenje o naših dejavnostih in hkrati dobili oceno, koliko ljudi bi pridobitev licence zanimala.

Ob tem se je pojavilo vprašanje šibke stanovske pripadnosti – pogosto vprašanje članov je namreč: »Kaj bom pa imel od članstva?« Marsikdo tehta, kaj bo dobil neposredno od vplačane članarine 20 evrov, ne upošteva pa, da so vse aktivnosti društva usmerjene v korist vseh članov, pa naj gre za predavanja, pogovore, obveščanje, prizadevanja za licenco. Občutek pripadnosti se morda lahko poveča z boljšo obveščenostjo, zato je treba člane tudi čim pogosteje obveščati o vsem, kar se dogaja na lektorskem področju, opozarjati znance na predavanja in pogovore ... Po vzoru prevajalskega foruma bi lahko uvedli tudi medsebojno posredovanje jezikovnih odkritij, morda zgrajeno: težava, rešitev in boljši predlog.

2. Predavanja

Pri izbiri tem in predvateljev sta v ospredju po eni strani strokovnost (znanje) in po drugi čut za jezik in odgovornost do jezika in našega poklica. Strinjali smo se, da je to pravi način in da je zato treba tako nadaljevati.

8. novembra bo dopoldanski pogovor o jeziku v športnem novinarstvu, 23. novembra nam bo spregovoril Ciril Zlobec, v decembru bo samo dopoldanski pogovor – 13. 12.

V načrtu je med drugim predavanje o jeziku reklam. Morda bi kazalo eno predavanje (okroglo mizo?) pripraviti na temo jezikovnega pouka. Ugotavljamo namreč, da je naš jezik zelo zanemarjen in da ga kot učni predmet učenci in dijaki pogosto nimajo prav radi.

3. Povezovanja

Trudimo se vzpostaviti sodelovanje z ljubljansko Filozofsko fakulteto, zelo pripravljeni so tudi na Inštitutu Frana Ramovša. Ker so raziskovalci časovno zelo omejeni, sami ne bodo iskali tem, ki bi nas zanimale, bodo pa odgovarjali na naša vprašanja, zato je treba člane navaditi tudi na to možnost.

4. Razno

Člani imajo možnost na društvo pošiljati vprašanja, kadar so v strokovni dilemi. Odgovorili bomo po svojih močeh oz. bomo vprašanje posredovali na inštitut.

Poskusili bomo vzpostaviti lektorsko mrežo – z elektronsko pošto dobijo vsi člani naslove sočlanov in lahko morebitna vprašanja oz. svoje rešitve, odkritja ... posredujejo vsem. Ne skrivajte svojega znanja!

Na to, da je društvo dejavno in da je pametno večkrat pogledati na društveno spletno stran, bi morda lahko navajalo tudi pogosto razpošiljanje kakšnih misli, kratkih obvestil ...

Ker so naši poštni predali preobloženi in bi pogosta pošta morda koga jezila, pa bi bilo dopise treba opremiti s pripisom, naj sporočijo, če take pošte ne želijo prejemati.

Razmisliti je treba o uvedbi etičnega kodeksa in o simbolnih nagradah/priznanjih za lektorsko delo, ker je v razpisih pogosto zahtevana tudi navedba nagrad, ki pa zdaj ne obstajajo.

Na starem seznamu članov je precej več lektorjev, kot jih je letos plačalo članarino, zato bomo vse te opozorili na njihovo zamujanje, v nadaljevanju pa jih bomo, če članarine kljub temu ne bodo plačali, črtali s seznama za obveščanje. Denar namreč hitreje kopni, kot doteka.

Zapisnik sestavila Darja Tasič
 

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani