20. 12. 2016

Intervju s prostovoljci wikipedisti

Po burnih odzivih na predlog zakonskih sprememb v prid internacionalizacije slovenskega visokega šolstva, ki so privedle do več peticij v podporo javne rabe slovenščine in odmevale tudi med jezikoslovci, je bil skrajni čas, da o slovenščini, ne nazadnje tudi v znanosti, povprašamo tiste, ki si za to prizadevajo skoraj neopazno, samoumevno, v resnici pa zanosno in požrtvovalno. Decembrski mesečnik tako namenjamo slovenski Wikipediji in njeni skupnosti, ki jo ustvarja in ves čas dokazuje, da je tudi Wikipedija v slovenščini kljub odprtosti, prostovoljskosti in pomanjkanju finančne podpore projekt, ki nam je prinesel že več kot 153.850 geselskih člankov z raznoliko vsebino in predvsem vrsto terminov, slikovnih ponazoril in sklicev. Še več si jih od nje obetamo, pa čeprav je bilo na ta veseli dan kulture v njeni statistiki zavedenih le 373 aktivnih članov. In čeprav se obseg in natančnost Wikipedije hitro lahko nečastno izkoristi pri pisanju kakega seminarja, izobraževalna korist zglednega, vsebinsko in jezikovno neoporečnega geselskega članka to odtehta. Kot smo izvedeli iz pogovora, v Sloveniji Wikipedija mesečno zbere ok. 17 milijonov klikov, od tega 55 % na angleško različico in ok. 33 % na slovensko. To kaže, da ob vseprisotnosti angleščine in obsežnosti angleške različice nikakor ne smemo obupati, saj je slovenska Wikipedija še vedno precej iskana, zlasti glede na obseg, ponuja pa očitno tudi »nacionalne raritete in trače«. V duhu prihajajočega leta ji seveda želimo še več klikov in nadobudnih sodelavcev. 

Pogovarjali smo se z Ljubo Brank, Matjažem Mravljo ter administratorjema Jernejem Polajnarjem in Janijem Melikom. Naj kot uvod v tematiko zapišemo nekaj besed slednjega: »Mene je začudilo, da ste v svojem društvu pokazali zanimanje za delo pri slovenski Wikipediji. Ne vem, morda v pozitivnem smislu. Dejstvo je, da kot občestvo še nimamo nobenega formalnega združenja, čeprav imamo možnost za to že kar nekaj časa. Na to se pozablja. Vse skupaj je le delo skupine prostovoljcev, ki se ji zdi najpomembnejše širjenje znanja. In Wikipedija se je, tudi v svetu, pokazala za ustrezno, čeprav nanjo še vedno leti zelo veliko kritik, tudi z jezikovnega področja in/ali celo lektorskega. To velja tudi za slovensko Wikipedijo. Je kar nekaj primerov tega. Sploh terminologija se mi zdi problem, predvsem ker gre za splošno (spletno) enciklopedijo, in četudi nikakor niso zaobjeta vsa ali celo nekatera glavna področja, se mnenja krešejo.

Poleg tega je enciklopedija javno dostopna in poleg vandalizma, predvsem neregistriranih uporabnikov, deležna tudi 'napada' raznoraznih mnenj, analiz, anket, citiranj itd., spet, tako v javnih medijih kot tudi v poljudnem in celo znanstvenem pisanju. Sploh pa v našem prostoru opažam citiranje angleške ustreznice, češ da je slovenska Wikipedija pač premalo obsežna, pokrita itn. Poleg tega se tudi slovenski Wikipediji 'narekuje' vse več tehničnega dela s članki, mediji, obliko, kaj šele z jezikom. Z njim se načeloma ne ukvarja nihče, razen vestnih administratorjev in aktivnih uporabnikov.«

 

1. Wikipedisti prostovoljno soustvarjate največjo enciklopedijo na svetu. Tudi slovenska različica z več kot 150.000 gesli že pošteno prehiteva najobsežnejši tiskani leksikon v domačem jeziku, Veliki splošni leksikon, ki ima »zgolj« 85.000 iztočnic. Tematsko se sicer ne prekrivata povsem, zato pa Wikipedija prinaša nekatere ažurne podatke, pogosto obsežnejše članke, slikovno gradivo in povezave na tujejezične razlage.

Jernej Polajnar: Wikipedijo dejansko razumemo kot nekakšnega križanca med enciklopedijo in leksikonom, obogatenega z vsebinami, ki jih omogoča svetovni splet in povezovanje vseh jezikovnih različic v enotno strukturo. Pametne programske rešitve so tu osnova, platforma, na kateri lahko domiselni posamezniki ustvarjajo res nazorne in bogate izobraževalne vsebine. Dober primer za ilustracijo je Wikimedijina Zbirka, kamor grafično navdahnjeni člani wikipedijske skupnosti z vsega sveta nalagajo svoje fotografije, diagrame in videoposnetke, platforma pa omogoča vključevanje teh gradiv neposredno v vse jezikovne različice Wikipedije. Tako lahko, na primer, praktično brez truda vstavimo v geslo sliko tlorisa cesarske palače v Rimu, ki ga je v svojem prostem času ustvaril grafični oblikovalec (treba je samo prevesti oznake), poleg njega pa fotografijo istega objekta, ki jo je posnel lokalni wikipedist in delil s svetom. Niti najbogatejši izdajatelji iz razvitih držav nimajo takega zaledja, kadar gre za tuje teme. Podoben učinek ima odprta narava, kjer je vsak prispevek objavljen takoj, zato se Wikipedija včasih po ažurnosti lahko kosa celo s časopisi. Je pa res, da je z wikipristopom teže zagotavljati konsistentnost; pokritost in kakovost prispevkov se med področji zelo razlikujeta, odvisno od interesov urejevalcev, še posebej pri Wikipedijah z manjšimi občestvi, kot je slovensko. Ta hip verjetno noben drug leksikon ali enciklopedija ne vsebuje podatka, da je Tone Partljič prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, po drugi strani pa v Wikipediji ne moremo prebrati skoraj ničesar o slovenski kuhinji. Medjezikovne povezave problem nekoliko omilijo, saj je v drugih jezikih pogosto več informacij vsaj o širše pomembnih temah, vendar se trudimo, da je tudi vsebine v slovenskem jeziku čim več. Navsezadnje deluje proces v obeh smereh – tuji bralci lahko denimo v 11 jezikih dobijo bolj ali manj obširne enciklopedične informacije o partizanski bolnici Franja, vključno s fotografijami kompleksa in zemljevidom, ki smo jih ustvarili predvsem slovenski prostovoljci. S prevajanjem vsebin o nam domačih temah vsaj v angleški jezik lahko občutno pripomoremo k promociji Slovenije.

2. Ste jezikovno razgledani strokovnjaki – zakaj odločitev, da boste ustvarjali v slovenščini? Prav zaradi izbranega jezika ne gre le za izobraževalni, ampak tudi kulturni podvig.

Ljuba Brank: Sem tehnično izobražena, zato sem že na začetku nekoliko hendikepirana v rabi slovenščine. Pišem v slovenščini zato, ker se mi zdi škandalozno, da ni ustreznih člankov ali so ti škrbinasti.

Jani Melik: Nikakor nismo vsi jezikovno razgledani strokovnjaki – lahko jih morda naštejemo celo na prste leve roke. Tega se zavedamo. Mene je vodila odločitev, da ustvarjam zdaj izključno v slovenščini, čeprav sem pred tem aktivno sodeloval tudi pri angleški, ruski in srbsko-hrvaški različici, predvsem zaradi nerazumevanja. Čisto preprosto. Sicer se nerazumevanje pojavlja tudi v slovenski različici, vendar je vseeno nekako laže priti do konsenzov, dogovorov, in je tudi negativnih vzgibov precej manj.

Matjaž Mravlja: Vsak ustvarjalec na Wikipediji ima svoje razloge, zakaj ustvarja na njej. Tisti, ki smo vključeni v šolske projekte (t. i. Wikiprojekte), smo začeli iz preprostega razloga: namesto da študentje prekopirajo svojo nalogo (z interneta, največkrat kar z Wikipedije), ki jo morajo izdelati pri pouku/predmetu, smo stvar obrnili na glavo (Edward de Bono). Torej študentje izdelajo nalogo (sami ali prevedejo članek tuje Wikipedije, sami posnamejo fotografijo in jo »naložijo« na Wikipedijo ...). Z lastnim ustvarjanjem (fotografije, geselski članki ...) se hkrati izognemo tudi plagiatorstvu, ki je danes na žalost prepogosto. Kulturni podvig. Lahko bi rekli tudi tako, vendar gre v nekaterih primerih bolj za opisovanje trenutnega stanja izbranih gesel (npr. Murijev vrelec, Nuskova).

Jernej Polajnar: Med soustvarjalci tega projekta so raznovrstni profili, resda med najbolj aktivnimi prevladujejo formalno više- ali visokoizobraženi posamezniki, vendar bi z izpostavljanjem samo njih delali krivico posameznikom, ki so »samo« nekoliko bolj razgledani študenti ali celo dijaki. Odločitev za jezik je osebne narave in med slovenskimi wikipedisti je kljub vsemu nekaj takih, ki prispevajo izključno v angleškem delu projekta, večinoma pa je za nas močan motiv tudi ljubezen do materinščine. Usmerjenost k najširšemu krogu uporabnikov je sicer eden temeljev projekta Wikipedije kot celote, zato že praktično od samega začetka vzporedno z angleško nastajajo različice v drugih jezikih, ki so dostopnejše za bralce zunaj angleško govorečega okolja. Skupno zdaj obstaja 295 takih različic, od angleščine do ogroženih južnoazijskih jezikov (od tega nekaj jezikovnih variant). Slovenščino smo z našim delom trdno uvrstili v vrh svetovnih jezikov, tako po številu gesel kot tudi na nekaj lestvicah, ki razvrščajo Wikipedije po velikosti člankov o splošno pomembnih temah.

V slovenščini je laže najti teme za ustvarjanje, saj ogromno tega še manjka, tako da imajo prispevki večji učinek, poleg tega pa se zavedamo, da pomembnemu delu bralcev svetovni jeziki utegnejo predstavljati bariero. Zgoščen strokovni slog angleške Wikipedije je morda težko razumljiv celo komu, ki obvlada angleško na pogovorni ravni. Ne nazadnje se želijo učiti tudi starejši ali manj izobraženi ljudje, in predvsem oni so ciljno občinstvo. S kulturnega stališča imamo poleg tega v lokalni različici več svobode za obravnavanje lokalnih tem, recimo dodajanje podatka o etimologiji slovenske besede, ki bi bil iz angleške Wikipedije odstranjen kot trivialen.

3. Da pri pisanju z vso resnostjo upoštevate slovenski pravopis, je verjetno posledica prve odločitve. Se pravopisa vselej držite, tudi v primerih, ki pri posameznikih ali celo v širši javnosti vzbujajo odpor in neodobravanje (npr. slovenjenje nelatiničnih pisav)?

Ljuba Brank: Pravopisa se držim, kolikor le znam. Včasih se tudi posvetujem s kolegi.

Jani Melik: Da. Ampak tudi sami imamo premalo znanja, npr. prav s slovenjenjem nelatiničnih pisav. Že s cirilico se takoj zaplete, kaj šele z drugimi jeziki, azijskimi (japonščina, kitajščina, korejščina, armenščina, indijski jeziki ...), afriškimi (arabščina, amharščina ...), jeziki ameriških staroselcev.

Jernej Polajnar: Tako je, odločitev za dosledno rabo knjižne slovenščine, kot jo regulirajo Slovenski pravopis, Slovar slovenskega knjižnega jezika in druge publikacije, je vpeta v samo jedro tega projekta. Vendar pri sledenju pravilom ne zahajamo v skrajnosti. Največkrat so težave pri prečrkovanju azijskih imen, kjer niti v pravopisu ni enotnega pravila in se tudi razlikuje od SSKJ. Govorim predvsem o kitajščini, pri kateri pravilo o prečrkovanju z uporabo mehkih šumevcev nima opore v realni rabi, zato smo sprejeli konsenz, da ga bomo ignorirali.

4. Katero področje vašega dela je v pravopisu najbolj pomanjkljivo obravnavano in po čem se zgledujete tedaj?

Ljuba Brank: Po moji oceni se ne da izluščiti posebej slabega področja glede pravopisa. Predvsem menim, da posamezni pisci ne naštudirajo smernic in navodil, ki jih priporoča Wikipedija, preden se lotijo pisanja.

Jani Melik: Sam najbolj poznam matematično, fizikalno, astronomsko področje in seveda menim, da je to v pravopisu najbolj pomanjkljivo. Za fiziko se zgledujemo npr. po Sovici Cankarjeve založbe, katere obseg pa je, jasno, že zdavnaj prekoračen. Tako imamo seznam, kjer so termini zaenkrat le navedeni. Fizikalnih izrazov še danes tudi ni dobro prevajati zgolj iz angleščine, kot lingue france, saj je predvsem prisotna nemška šola, da ruščine ne omenjam.

Matjaž Mravlja: Vsak ustvarjalec na Wikipediji ima svoje dobre lastnosti/znanja, ki jih lahko uporabi pri svojem delu. Kadar potrebuješ pomoč, pa se preprosto povežeš z ustvarjalci na Wikipediji, ki obvladajo področje, in jih prosiš za pomoč. Težava v pravopisu se pojavlja pri besedah, ki se v slovenščini še ne uporabljajo dolgo časa oz. so za zdaj samo v angleščini.

Jernej Polajnar: Kot nejezikoslovec težko ocenim, vendar je po občutku najbolj sporno področje, omenjeno zgoraj, hkrati tudi najtežavnejše. Ker pa so vzhodnoazijske teme povprečnemu Slovencu tuje, je logično tudi prispevkov manj kot o zahodni kulturi, kjer težav s transliteracijo ni. Tisti redki zanesenjaki, ki pišejo o Daljnem vzhodu, so po drugi strani vsaj malo širše razgledani na tem področju in so na tekočem s prakso. Drugi se zgledujemo po raznih publicističnih virih ali po občutku za fonetiko, kadar okoliščine to zahtevajo, tako da verjetno napak in nedoslednosti ni težko najti. Pa to niti ni bistveno. Čar wikisistema je, da vsakdo prispeva znanje po svojih močeh in če se najde strokovnjak, ki opazi napako, jo ima možnost popraviti. V Wikipediji se zlahka popravijo tudi take, na videz temeljne napake, kot so naslovi gesel ali kazala. To je vedno dobrodošlo, čeprav včasih kdo izmed članov skupnosti, ki popravek opazi, prosi za utemeljitev ali v skrajnem primeru do konsenza celo razveljavi spremembo. To ni mišljeno kot kljubovanje avtoriteti, saj je Wikipedija zasnovana egalitarno in štejejo predvsem viri, ki jih vsaka od strani v vsebinskem sporu navede v podporo svojega stališča. Rezultat je na koncu mnogo konstruktivnejši od javnega opozarjanja na napake v drugih občilih, razprava pa je trajno arhivirana na ustrezni pogovorni strani, kjer lahko koristi še komu.

5. Oblikovanje gesel je poglavje zase. Koliko se pri tem zgledujete pri uveljavljenih tiskanih leksikonih, npr. Sovi Cankarjeve založbe ali Enciklopediji Slovenije in ne nazadnje Enciklopediji Jugoslavije? Koliko lastnega dela je bilo potrebno za uskladitev tovrstnih pravil (kako podajati domačo in kako tujo predmetnost, kako gradove, cerkve, muzeje, opere, jame, gore, jezera, literarna dela, pevske zbore, jedi ipd.) in ali so dokončno dorečena? Zanima me torej, ali obstaja splošen recept, katero geslo je najprimernejše – z dodanim občim pojmom, ki pojasni predmetnost (npr. gora Badaling ali le Badaling), s pridevnikom (Badalinška gora) ali predložno zvezo (npr. chavinska kultura = kultura iz Chavina, ali morda kar Čavinci) – ali pa je vsak primer edinstven, odvisen od rabe. Zglede navajam le kot primer, verjetno je pomembno tudi razlikovanje domače – tuje.

Ljuba Brank: To pa je problem! Leksikoni so vsekakor pripomoček, a kaj, ko so v različnih (slovenskih) ista gesla drugače definirana. Zadeva sploh ni dorečena. Jaz imam s tem velike težave in se jih trudim rešiti na najprimernejši način za slovenščino.

Daleč največ težav je pri tem s tujimi zemljepisnimi imeni in drugimi imeni objektov, pojmov, ljudstev, dinastij … Menim, da bi v slovenščini lahko imeli navodila, ki bi pokrila to problematiko, vendar ne bi smela biti zapletena in s preveč izjemami. V pravopisu je kar nekaj navodil za pisanje besed iz tujih jezikov, a jih je, vsaj meni, kar težko razbrati. Mnogi pisci člankov najbrž tudi zato izrazov ne prevajajo. Včasih pa je prevod tudi »čuden« za splošno rabo in bi članek pod takim geslom težko našli.

Matjaž Mravlja: Pravila na Wikipediji postavljajo moderatorji. Se pa kakšno pravilo zaradi potreb in novosti spremeni ali doda novo. Študentje pri izdelavi članka najpogosteje izdelajo prevod že obstoječega članka na eni izmed tujih Wikipedij. Problem se je pojavil pri člankih, ki so napisani v tujem jeziku in kjer se predmetnost nanaša na območje uporabe dotičnega jezika, v slovenščini pa bi bil opis popolnoma drugačen, ker gre za opis gesla v Sloveniji (trenutno se ne spomnim nobenega članka, vem pa, da sem na tak problem že naletel). Zato je pri takem delu potrebna previdnost učitelja pri izbiranju tujih člankov za študente.

Jernej Polajnar: Držimo se osnovnega vodila, da je klik na povezavo do gesla ustreznica vprašanja »Kaj je ...?« Prvi stavek gesla mora odgovoriti na to vprašanje, pri čemer je naslovno geslo izpisano takoj na začetku (razen izjemoma). Sledijo morebitne sopomenke in podatek o izgovorjavi, če ga znamo zapisati, nadaljevanje pa je precej prepuščeno piscu. Natančno določena je le oblika uvoda za biografska gesla, ki vsebujejo podatke o imenu/-ih, narodnosti, poklicu in rojstvu ter smrti. V večjih Wikipedijah nastajajo podskupnosti urejevalcev, posvečene posameznim področjem (t. i. WikiProjekti) in oblikujejo slogovne smernice za vsako tako področje posebej, pri nas pa smo za to premajhni. Končna oblika je torej odvisna predvsem od redkih posameznikov, ki se z nekim področjem ukvarjajo, običajno pa se zgledujejo kar po angleški Wikipediji.

Kar zadeva samo geslo: običajno ne sledimo anglosaški praksi, ki vedno dodaja obči pojem (mount to, lake tisto ...), in uporabljamo slovenščini bolj domačo obliko, razen pri zelo uveljavljenih imenih, kot je Mount Everest. Pri tem včasih nastane zaplet, ko naletimo na homonime – ta zaplet rešujemo s t. i. razločevanjem, pri katerem pojasnimo predmetnost v oklepaju ali, v primeru krajevnih imen, s pridatkom širšega administrativnega imena. Tako je naslov »Krka« brez pridatkov rezerviran za reko, ki je najbolj znan pomen, potem pa imamo recimo še »Krka, Ivančna Gorica« za naselje v Občini Ivančna Gorica in »Krka (podjetje)«. Za daljše sezname homonimov tvorimo tudi razločitvene strani s kratkimi razlagami. Po drugi strani ponekod pogosto dodajamo obči pojem, predvsem pri gospodarskih subjektih (npr. »Hidroelektrarna Vuzenica«), pri čemer nismo povsem dosledni (»Krka (podjetje)« za farmacevtsko podjetje, a »Terme Krka«), saj se predvsem pri manj obljudenih področjih pozna, da se jih ne lotevamo dovolj sistematično. Zmedo pomaga omiliti praksa preusmerjanja, za vsako geslo namreč tvorimo programske kazalke z drugih nizov, ki jih utegnejo ljudje uporabiti za poizvedovanje, da jih sistem samodejno usmeri na vsebino. Tu se spet zanašamo na fleksibilnost wikisistema in čakamo, da se problema loti kak znalec in argumentira najboljšo rešitev.

6. Oblikovanje geselskega članka je še mnogo več od iztočnice. Oblikujete tudi poseben, enciklopedijski slog razlaganja – ali se v tem pogledu vzorujete po naštetih priročnikih? Ali ste opazili, da bi v slovenski enciklopedijski slog s prevajanjem zašle anglosaške prvine? Zdi se namreč, da je ta bolj nagnjen k pojasnjevanju s posameznimi primeri, subjektivnemu (poljudnemu) in manj strnjenemu pisanju.

Ljuba Brank: Jaz se pri pisanju člankov praviloma držim navodil iz Smernic Wikipedije za posamezno področje. Ker je člankov seveda največ v angleščini, je pri izdelavi, glede na vsebino in področje, pogosto treba pogledati tudi v druge jezike, da se prikaže prava razlaga gesla, ne nazadnje za potrebe slovenskega razumevanja vsebine.

Jernej Polajnar: Če že, se zgledujemo po angleški Wikipediji, ki ohranja nekoliko suhoparen slog razlaganja, kot pritiče enciklopediji, to je tudi naša usmeritev. Resnici na ljubo niti pri ostalih pogosteje uporabljanih angleških virih, kot je Enciklopedija Britannica, subjektivnost ni zelo izrazita, bolj je tak slog značilen za visokošolske učbenike, ki pa so povprečnemu piscu teže dostopni in njihove slogovne prvine teže prodrejo v občo rabo. Večjo težavo predstavljata nepreglednost vsebine ter balast trivialnosti, vendar sta opazni predvsem v angleški Wikipediji, kjer običajno gesla soustvarja mnogo različnih urejevalcev, zelo malo pa jih ima pregled nad nekim področjem. Rezultat je nametana vsebina, ki jo je mnogo ljudi dodajalo, nihče pa je ni znal ali imel volje urediti v smiselno celoto in odstranil balasta. Ob prevajanju angleških člankov se potem včasih zgodi, da pljuskne ta težava tudi k nam, a se vsebina sčasoma prečisti.

7. Že hitro brskanje po različicah Wikipedie da čutiti, da ima slovenščina na slovenski Wikipediji resnično častno mesto. V nasprotju z angleščino ima npr. imena vrst podana v slovenščini in ne latinščini, tuje izraze pogosto prevaja in slovenskega postavlja v iztočnico, četudi se v samem besedilu s prvim mestom v dvojici pokaže, da v rabi prevladuje tujka. Gre za zavestno odločitev ali se je to zgodilo samo od sebe, zaradi naravne logike uporabnikov?

Ljuba Brank: Upam, da gre pri večini piscev za zavestno odločitev, s tem bomo tudi uporabnike navajali na ustrezno rabo v slovenščini. Le doslednejši bi morali biti pisci.

Primer: Naslov članka Londonski Tower je neki wikipedist prestavil na Tower of London in ga tako tudi razlaga.

Kot geslo bi bilo pravilno seveda Londonski stolp, v nadaljevanju teksta definicije pa navesti tudi originalno ime. Tako vsaj mislim jaz. Podoben primer je slovenski članek z naslovom Tower Bridge.

Take so dileme in za to ni navodil, vsaj jaz jih ne poznam.

Matjaž Mravlja: Strani oblikujejo moderatorji. Koliko gre pri tem za zgledovanje po drugih straneh, ne vem. Tukaj je treba upoštevati dejstvo, da je kar nekaj Slovencev, ki ustvarjajo samo na angleški Wikipediji, tako da je oblikovanje teh strani tudi v »naših« rokah.

Jernej Polajnar: Kot rečeno, knjižna slovenščina je v jedru projekta kot celote. Verjetno je to tudi posledica dejstva, da so med njegovimi začetniki ljubiteljski jezikoslovci, vsekakor pa vse odtlej načrtno skrbimo za slovenščino, kar je tesno povezano z odločitvijo, da bomo ustvarjali v tem jeziku. Slovensko Wikipedijo obravnavamo kot kotiček spleta, kjer lahko izkoristimo vse bogastvo jezika in njegov izobraževalni potencial, za bolj celostno razumevanje pa so tu povezave do drugih jezikov.

Drugi razlog za postavljanje slovenskih izrazov v ospredje oziroma, gledano drugače, uporabo nevtralnih strokovnih imen v angleški Wikipediji je bolj banalen. Dejstvo je namreč, da je angleščina svetovni jezik, v katerem so se razvili številni geografsko pogojeni standardi, in je včasih težko oceniti, katero ime za neki pojem (recimo živalsko vrsto) je najpogostejše. Le če en izraz zelo izrazito prevladuje nad drugimi, se to odraža tudi v naslovu in iztočnici gesla, sicer pa po načelu nepristranskosti za osnovo uporablja strokovno latinsko ime in navaja lokalna domača poimenovanja le kasneje v besedilu. V slovenščini s tem v veliki večini primerov ni težav.

8. Za mnoge je Wikipedija več kot enciklopedija, saj jim nadomešča nekakšen slikovni večjezični slovar, slovar lastnih imen, slovar sinonimov ter krajevni leksikon. Ali bi se vam zdelo smiselno lastnosti omenjenih še poudariti, npr. pri naseljih dodati podatek o rabi predloga in imenu prebivalca? Sopomenski nizi se v Wikipediji že dobro izkoriščajo. S slovarskega gledišča bi bilo smiselno napore vložiti v čim večje število škrbin in ne toliko v njihovo razširjanje, saj bi uporabniki tako dobili primere, kdaj in kako prevajati tuja imena. Se strinjate?

Ljuba Brank: Jaz se s škrbinami ne strinjam, vsaj ne z enostavčnimi. Nas so učili, da mora članek vsebovati najmanj 20 stavkov, da je vreden prispevka na Wikipediji.

Matjaž Mravlja: Wikipedijo lahko ureja vsak. Če vidite rešitev/izboljšavo, jo preprosto predlagajte oz. popravite članek (moj osebni hudomušni nasvet). Težko je napovedati, v katero smer in kdaj se bo kakšna škrbina razvijala. Škrbine me osebno ne motijo. Moje mnenje: bolje škrbina, kot pa da članek ne obstaja. Težava nas ljudi je, da smo nervozni. Preden je obstajala Wikipedija, nismo vedeli, da bodo obstajale škrbine. Zdaj, ko imamo Wikipedijo, smo jezni, če na njej ne najdemo članka. Če najdemo samo škrbino, smo jezni, ker je samo škrbina. Potem se članek piše in piše. Potem pride do člankov, ki so preobsežni, in nas začne motiti, ker je članek preobsežen (primer nevarnih snovi na angleški Wikipediji). Kaj lahko sklepam iz tega? Ne glede na to, kako se bo zadeva razvijala, vedno bo kdo, ki ga bo kaj motilo. Odgovor je preprost: pojdi in spremeni.

Jernej Polajnar: Na splošno opažamo, da javnost zelo hitro najde inovativne načine uporabe vsebinsko bogatih in prosto dostopnih zbirk podatkov, med katerimi je tudi Wikipedija. Zato je projekt v celoti izrazito vključujoč in zbira podatke kot kombinacija tradicionalnih slovarjev, leksikonov in enciklopedij, pazimo le na preglednost in uravnoteženost. Nekaj slovarskih podatkov denimo prinašajo okvirčki z osnovnimi podatki, t. i. infopolja v zgornjem desnem kotu nekaterih strani, predvsem v geslih o državah, kjer vsebujejo tudi parameter za demonim, vendar se do zdaj še ni našel zanesenjak, ki bi te podatke sistematično vnesel. Funkcijo same Wikipedije v tem pogledu dopolnjujejo sestrski projekti, kot je Wikislovar, ki pa se v slovenščini niso toliko prijeli in so v bolj začetnem stanju razvoja.

Kar se obsežnosti gesel tiče, je to popolnoma prepuščeno posameznemu prostovoljcu, ki žrtvuje svoj čas in trud za dopolnjevanje vsebine. Nekateri ustvarjajo manj številna, a obsežna gesla s po več tisoč besedami, spet drugi na dan ustvarijo po deset gesel, ki vsebujejo le po kakšen odstavek besedila in infopolje. Izogibamo se le zelo kratkim enostavčnim prispevkom povsem slovarskega tipa, ki jim pravimo nanoškrbine. Računalniško spretnejši posamezniki so sicer sposobni ustvariti na desettisoče takih vnosov s polavtomatskimi orodji in črpanjem podatkov iz različnih zbirk, a se je izkazalo, da se na ta način hitro pričnejo množiti napake, tako vsebinske kot slovnične, ki jih potem naša majhna skupnost ni sposobna ročno popraviti, pa še vzdrževanje je težavnejše. Ta gesla bi morda res koristila s slovarskega gledišča, gledano v celoti pa smo ocenili, da bolj škodijo kot koristijo našemu cilju.

9. Je komu od administratorjev naloženo več jezikovnega dela v smislu dejavnega spremljanja novih člankov, oblikovanje slogovne politike ...? Koliko zaležejo opomini med kršitelji?

Matjaž Mravlja: Nisem administrator. Sem samo uporabnik Wikipedije. Opomini in sankcije so na žalost obvezni in sestavni del Wikipedije. So nujno potrebni, drugače bi bila anarhija in propad Wikipedije. Sankcije disciplinirajo uporabnike. Tako uporabniki »t. i. muhe enodnevnice« odletijo po sankciji proč, tisti resni pa so po sankciji prisiljeni, da preberejo nekaj pet vrstic pravil o urejanju in pričnejo delati tako, kot je pravilno.

Jernej Polajnar: Za začetek drobno pojasnilo: administratorji v Wikipediji nimajo posebnih uredniških pooblastil, njihova vloga je bolj primerljiva z vlogo hišnika. Pri spremljanju novih prispevkov in iskanju konsenza za neko vprašanje se lahko angažira kdor koli, čeprav je res, da najbolj zavzetim urejevalcem, ki so aktivni tudi pri koordinaciji projekta, slej ko prej podelimo administratorska pooblastila in se ti dve množici v veliki meri prekrivata. Tako da ima vsak toliko dela, kot si ga naloži sam. Seveda pa so med nami tudi šolani slavisti in nekateri na tem področju drugače bolj izobraženi posamezniki, ki že zaradi osebnega nagnjenja bolj dejavno sodelujejo pri razreševanju jezikovnih dilem, in jasno ostali, ki smo tu bolj laiki, kaj hitro izkoristimo priložnost in jim začnemo »moriti« z vprašanji.

Z vztrajnejšimi kršitelji načeloma ni večjih težav; večina uporabnikov prispeva geslo ali dve in potem ponikne, tisti vztrajnejši pa običajno pozdravljamo dobronamerne pripombe o slovnici in jih poskušamo upoštevati. Zaradi tega je sicer proces učenja pri wikipedistih morda malo dolgotrajnejši, kot bi kdo pričakoval, saj se od dejavnejših sodelavcev pričakuje, da kolikor toliko zgledno oblikujejo svoje prispevke, tako slovnično kot slogovno in tudi tehnično. Vsekakor pa tudi drugi, ki spremljamo dogajanje, z veseljem za zgled popravimo napake, če le oseba ne daje vtisa, da ji je popolnoma vseeno. Večja težava je z organiziranimi akcijami pisanja, ki se jih lotevajo študentje na nekaterih fakultetah; ker njihova dejavnost ni prostovoljna in je njihov glavni cilj ocena, ne pa soustvarjanje enciklopedije, včasih uberejo linijo najmanjšega napora in so površni ali se celo poslužujejo strojnega prevajanja. Običajno potem cel letnik objavi svoje prispevke tik pred rokom, zato količina napak hitro preseže zmožnost in voljo redkih »hišnih lektorjev«, rezultat je precej slabe volje. Kako se soočiti s to težavo, se še dogovarjamo, predvsem pa si želimo, da bi pobudniki – profesorji ali asistenti – bolj sodelovali s skupnostjo in vnaprej dorekli podrobnosti. Težko je tudi z ljudmi, ki ne dojamejo sistema pogovornih strani ali se bojijo, da bodo kaj pokvarili, če bodo urejali še druge strani, zato se ne odzivajo na pripombe. Kako ravnati s prostovoljcem, ki nenamerno, a vztrajno dela napake? To je vprašanje, s katerim se verjetno soočajo vse prostovoljske organizacije in včasih nima enostavnega odgovora. Tudi pri nas so mnenja deljena.

10. Kaj se vam zdi bolje: dolg, a prevodno slab članek ali jedrnat, oblikovno in terminološko ustrezen, a kratek članek?

Ljuba Brank: Vsekakor dolg in slabo preveden članek ni najboljša izbira. Ustrezna skrajšava pa mora izražati bistvene vsebine. O terminologiji sploh ni dileme, vedno mora biti ustrezna in poslovenjena, če se le najde v virih.

Matjaž Mravlja: Slabi članki potrebujejo korekturo. Če to ni možno, je bolje, da se zbriše. Dolžina članka ni pomembna.

Jernej Polajnar: Tako s slovarskega gledišča, ki ga omenjate, kot s stališča ugleda in siceršnje uporabnosti Wikipedije je boljša solidna škrbina. To tudi svetujemo organizatorjem študentskih in dijaških akcij ustvarjanja prispevkov.

11. Koliko člankov na slovenski Wikipediji je po vašem mnenju jezikovno, (slogovno) neustreznih, koliko pa še terminološko? Ali poskušate strojno prevedene članke odstraniti?

Ljuba Brank: Težko ocenim, terminološko kar nekaj.

Jernej Polajnar: Vprašanje je težavno, saj nad več kot 150.000 gesli nima tako temeljitega pregleda nihče. Med pregledovanjem novih prispevkov rednejši urejevalci včasih označujemo neprimerne z oznako, da potrebujejo lekturo – takih je trenutno okrog 170, vendar se ta specifična oznaka ni prijela in nekateri namesto nje uporabljajo kar splošnejšo oznako za čiščenje. Z njo je označenih okrog 2.600 gesel, vendar imajo nekatera izmed njih druge »grehe«, kot so neustrezno formatiranje, pomanjkanje povezav ipd. Poleg seveda tistih, ki jih ob nastanku ne opazimo in jih označujemo le priložnostno. Načelno pa se redni urejevalci raje lotimo popravljanja, kadar naletimo na pomanjkljivosti, in je oznaka le začasen ukrep, kadar posameznik nima časa ali volje. Strojno prevedena vsebina je izjemen primer. Tovrstni prispevki so takoj opazni po obupni slovnici, ki dela projektu sramoto, in jih je običajno mogoče popraviti le tako, da se jih napiše povsem na novo. Zato smo se dogovorili, da jih brišemo po hitrem postopku, kadar naletimo nanje. Zato teh skorajda ni več.

12. V kolikšni meri se na Wikipediji rojevajo novi izrazi? Se morda zgodi, da kak termin verjetno že obstaja, a ker je bila tema prevedena iz tujega jezika, strokovna literatura v slovenščini pa je težko dostopna, pisec opusti brskanje po slovenski literaturi in po smislu tvori lasten termin?

Ljuba Brank: Težko ocenim, sem pa že našla čudne skovanke in jih tudi popravila. Potem so pa z notranjimi povezavami težave.

Jernej Polajnar: Od tvorjenja lastnih skovank odvračajo že osnovna vsebinska pravila Wikipedije, po katerih ni dovoljeno t. i. »izvirno raziskovanje«. Ta se nanašajo tako na osnovno terminologijo kot na argumente in druge oblike izvirne sinteze podatkov. Z drugimi besedami, vse, kar objavljamo, mora biti podprto z viri. V praksi je včasih težava pri povsem novih konceptih, kjer se niti stroka še ni odzvala, v tem primeru puščamo izraze v izvirnem jeziku in dodamo kvečjemu dobeseden prevod. Teh težav ni veliko, saj številna strokovna društva skrbijo za slovensko izrazje in objavljajo terminološke slovarje na spletu, dober primer je že zbirka na portalu Fran ZRC SAZU. Tudi če prvi pisec podomačenega izraza ne pozna in tvori geslo s tujko, ga lahko preimenuje že naslednji, ki bo opazil novo vsebino in ga bo tujka zbodla. Termin, zapisan v slovarju, ima absolutno prednost.

Drugače je na nevsebinskem področju, kjer je skupnost že dodobra prevzela in z lokalnimi domislicami nadgradila wikipedijski žargon ter smiselno prevedla skoraj celoten vmesnik. Meni je najljubši izraz »škrbina«, ki opisuje kratko, nepopolno geslo. Opletamo pa tudi s prevzetimi izrazi, kot so »infopolje«, »parameter«, »administrator«, »wikikoda« in podobno, ki so bolj domačni rednim uporabnikom računalnikov.

13. Se vam zdi pomembno, da članki na slovenski Wikipediji povzemajo tudi slovenske vire?

Ljuba Brank: Da. Če so le primerne kvalitete. Vsaka novica na spletu ni nujno primeren vir.

Matjaž Mravlja: Pomembno je, da ima članek navedene vire. Ali je pomembno, da so ti slovenski – tu pa ne vidim pomembnosti.

Jernej Polajnar: Vsekakor. V osnovi je cilj vsakega wikipedijskega gesla podati povzetek že objavljenih informacij o neki temi, o kateri se lahko bralec obširneje pouči v navedenih virih. In če je cilj slovenske Wikipedije bralcu ponuditi izobraževalne vsebine v njegovem maternem jeziku, je gotovo pomembno, da so tudi ti dodatni viri dostopni. Tako je vsaj v teoriji. V praksi žal ni tako preprosto; mnoge slovenske kulturne ustanove se vloge spleta v sodobni družbi očitno še ne zavedajo in »skrivajo« vsebino v tiskovine, kjer je bistveno bolj zapleteno priti do podatkov. V ustvarjalnem žaru za domačim računalnikom bom gotovo raje odprl brskalnik in hipoma našel podatek v Enciklopediji Britannici kot odložil vse skupaj in se odpeljal do svoje knjižnice po izvod Slovenike ali Velikega splošnega leksikona. Tako bo na koncu sklic delal reklamo za tuje referenčno delo, geslo pa bo morda zanemarilo slovenski vidik, če ga slučajno ne poznam. Seveda ne smemo delati krivice izjemam, kot sta DEDI – Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem in Slovenska biografija, vendar je dejstvo, da so žal premnoge za naše okolje pomembne teme tudi na ta račun slabo obdelane ali celo sploh ne. Drugačna, a po končnem rezultatu primerljiva situacija je pri aktualnih dogodkih; slovenske medijske hiše svoje vsebine že dosledno dajejo na splet, kjer pa se mi osebno zdi za malo navajati reciklirane novice, ki so običajno zgolj povzetki tujih virov brez dodane vrednosti, tako da raje vključim povezavo do vsebinsko pogosto bogatejšega izvirnika. Morebitni poglobljenejši prispevki pa so praviloma plačljivi in spet mnogo teže dostopni. Pri prevajanju gesel iz angleške ali katere druge Wikipedije je seveda vključevanje že navedenih tujih virov še bolj samoumevno.

Leta 2012 je v reviji Knjižnica izšel članek, v katerem sta avtorici Manca Noč in Maja Žumer analizirali t. i. izbrane članke preteklih treh let, torej članke, ki jih je wikipedijska skupnost v tem času razglasila za zgledne. Med ugotovitvami je za nas nelaskav podatek, da je v analiziranih člankih manj kot desetina navedenih virov slovenskih. To nas je v določeni meri spodbudilo, da se bolj trudimo pri iskanju slovenskemu bralcu dostopnejših virov, vendar prej omenjena zagata ostaja.

14. Ali obstajajo podatki o klikanosti, torej rabi slovenske in angleške Wikipedije s slovenskih računalnikov?

Jernej Polajnar: Fundacija Wikimedia objavlja ažurne podatke o obiskanosti na posebni strani; število posameznih obiskovalcev sicer ni razvidno, je pa z IP-jev, registriranih v Sloveniji, na mesec 17 milijonov klikov na Wikipedijine strani, povprečno 12 na obiskovalca. Od tega je dobra polovica (55 %) klikov na angleško Wikipedijo in skoraj natanko tretjina na slovensko, delež ostalih pa je zanemarljiv. Iz tega lahko sklepamo, da slovenska Wikipedija kljub svojim pomanjkljivostim ostaja iskana kot vir podatkov, kar je gotovo potrditev, da ustvarjanje v slovenščini niti v dobi prevlade angleščine ni zaman, in spodbuda za nadaljnje ustvarjanje.

Po sicer že starih podatkih projekta Raba interneta v Sloveniji iz leta 2010 je bila Wikipedija z dosegom 46 % slovenskih uporabnikov interneta na 7. mestu med vsemi spletišči. Vendar se večina zunanjih raziskav obiskanosti spletnih strani žal omeji na glavne domene, zato nimamo podrobnejših podatkov o celokupni rabi posameznih jezikovnih različic.

15. Kaj vam pomeni sodelovati pri tako velikem projektu in kako vidite njegovo prihodnost? Ali menite, da vaše delo utrjuje položaj slovenščine v znanosti in nasploh?

Ljuba Brank: Ker menim, da je slovenščino treba izpostavljati, in ker se ob pisanju člankov tudi izobražujem, sem z veseljem sodelavec slovenske Wikipedije.

Matjaž Mravlja: Sam se velikosti projekta ne zavedam. Po pravici povedano, ne vem, ali me ta velikost zanima, ker je »nerealna« z mojega gledišča. Vsak pač vstavi na Wikipedijo, kar želi in premore. Če so na Wikipediji napake, so to naše napake. Če je Wikipedija velika, je to naša velikost in prednost. Prihodnost oz. uporabnost Wikipedije je neomejena. Verjamem, da si te brezmejnosti nekateri ne znajo predstavljati (kakó strašná slepota je človeka!, F. Prešeren). Želim si samo, da bi se predavatelji tega pričeli zavedati in jo uporabljati v šolah. Ali ustvarjanje na Wikipediji utrjuje položaj slovenščine v znanosti ali ustvarjanje na Wikipediji utrjuje znanost v Sloveniji? Odgovor je vsekakor pritrdilen. Kaj in v kolikšni meri, danes menim, da za ustvarjalce ni pomembno. Jutri pa bo to zelo pomembno.

Jernej Polajnar: Zame je sodelovanje pri Wikipediji v skoraj desetih letih že dodobra preraslo v hobi in glavno prostočasno dejavnost. Kot izobraženec jemljem prispevanje za svojo odgovornost nekaj vrniti družbi, na račun katere sem pridobil svoje znanje. Pa motiv še zdaleč ni (samo) altruističen, na ta način po humanističnih načelih pomagam oblikovati racionalnejše družbeno okolje, v kakršnem bi se sam bolje počutil. Ali bodo v Wikipediji kredibilne in uporabne razlage pomembnih tem, ali pa jo bodo preplavile trivialnosti in oglasi – ta projekt je ogledalo družbe, saj je v celoti odvisen od posameznih sodelavcev in njihovih interesov. Trenutna smer razvoja tukaj sicer ne vzbuja ravno optimizma, lahko pa si kot wikipedisti vsaj domišljamo, da nismo zgolj pasivni opazovalci zatona. Kar se same slovenščine tiče, gotovo verjamemo, da se z ustvarjanjem in objavljanjem bogati in uveljavlja, tako kot vsak jezik. O tem sicer nimamo neposredne povratne informacije, vemo pa, da naše vsebine ljudje uporabljajo in se vračajo k njim, včasih se celo opogumijo ter prispevajo vsaj kakšno malenkost ali se nam, zelo redki, pridružijo bolj za stalno. To je hkrati najbolj osnovno in najdragocenejše povračilo za trud.

Vprašanja je postavil Rok Dovjak.

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani