16. 12. 2013

Prednovoletno srečanje lektorjev

Kljub veliki natrpanosti dogodkov v decembru se nas je v »našem domovanju« pri pisateljih na zadnjem društvenem srečanju v tem letu, in to srečanju, ki ni obljubljalo nikakršnega napredka v lektorskem znanju, zbralo približno štirideset. In da se potem nikomur ni prav mudilo domov. Posebej veseli smo bili, da so se vabilu v lepem številu odzvali tudi ustanovni člani, ki so po svoje krivi ali pa zaslužni za to, da si peščica aktivnih zdaj prizadeva za izboljšanje položaja lektorskega poklica, za dvig kakovosti lektoriranja, za čim boljši strokovni servis za člane društva in za večjo povezanost poklicnih kolegov. Med nami sta bila tudi dva moška.
 

V rahlo prazničnem ambientu smo kramljali (kdor je hotel, je to lahko počel s polnimi usti), ker pa je sedanja ekipa v bistvu nasledila začetnike iz leta 1996, smo tudi primerjali začetne predstave in sedanje stanje. Tisti, ki so pred 17 leti ustanovili društvo, iz enake potrebe, kot nas danes žene v smeri licence, so priznali, da se društvu zdaj resnično lahko reče društvo in da si verjetno nihče od njih takrat ni mogel predstavljati, da bo to njihovo društvo nekega dne imelo svojo sodobno spletno stran (takrat je bila to še znanstvena fantastika), živahno dejavnost (od predavanj, delavnic in pogovorov do brbotanja oz. foruma), status društva v javnem interesu in konec leta 2013 kar 107 članov. Poleg tega pa se je o društvu v zadnjem času tudi precej pisalo. Kaj že pravi pregovor – za dobrim konjem se dviga prah?!
 

Nič ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, zato smo prisluhnili tudi predlogom, kaj bi se še dalo narediti za boljše rezultate. Eden od predlogov je bil npr. delo v parih – lektorsko-korektorski pregled. Ker dandanes praviloma ni ne časa ne denarja za korektorski pregled, tega člena v pregledovanju besedil ni več, to pa se pozna tako besedilom kot lektorjem, pri njihovem razvoju (manjka debate, kritičnega pregledovanja besedil). Zato je bil eden od predlogov, da bi si lektorji pridobili to izkušnjo z medsebojnim pregledom že lektoriranega besedila, kajti večina lektorjev je za kaj takega prikrajšana. S tako izkušnjo bi namreč verjetno nekoliko spremenili svoj pristop k lektoriranju in s tem tudi svoj sloves in stereotipe o nas v javnosti. Predlog smo že zabeležili za eno od delavnic v 2014.

Zanimiv je bil tudi predlog, da bi katero od društvenih srečanj namenili posvetovanju o sistemskih jezikovnih napakah, ki se kot stalnica pojavljajo v knjigah, revijah in še kje, in to kljub jezikovnemu pregledu. Tako posvetovanje bi pokazalo, ali je jezikovni občutek v konkretnih primerih res že tako oslabljen, da postaja napaka že kar pravilo, ali pa je zavedanje o nepravilnosti vsaj pri večini lektorjev še dovolj močno in samo konkretni lektor tega ne ve. V takem primeru bi opozorili na napako, npr. lektorja ali urednika. Iz povedanega se je izluščila tudi misel, naj oblikovanje licence tlakujemo s kamni, ob katere se javnost spotika, ko se govori o lektorjih in lektoriranju.

Za še lepši, pravljični zaključek leta je poskrbela predstavitev »še tople« knjige klekljarskih črtic naše članice Tončke Stanonik, Prekrižat-posukat-posukat-predet.

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani