20. 11. 2013

Posvet o slovenski vojaški terminologiji

Posvet o slovenski vojaški terminologiji v Centru vojaških šol Slovenske vojske (Poljče, 20. novembra 2013)

Bili smo med povabljenimi udeleženci posveta, ki ga je organizirala Šola za tuje jezike Slovenske vojske. Kratko poročilo.

Pohvalno je, da se v Slovenski vojski zavedajo pomena jezika in da nadrejeni podpirajo skrb zanj. To se je čutilo na posvetu in se razbere tudi iz uvoda v gradivu. Škoda, da ni tako na vseh področjih življenja pri nas.
 

Zbrani referenti so predstavili svoje izkušnje pri delu z vojaško terminologijo. Izvedeli smo (tisti, ki tega področja ne poznamo) za delovanje Šole za tuje jezike, za njihovo prevajalsko in lektorsko dejavnost, o tem, kako sodelujejo s strokovnjaki in s kakšnimi težavami se srečujejo, izvedeli smo, da je v okviru Šole za tuje jezike Slovenske vojske izšlo kar nekaj slovarjev (Angleško-slovenski terminološki slovar, Slovensko-nemški vojaški slovar, Slovar inženirskih izrazov, Slovensko-angleško-darijski slovar, zbirka slovarjev vojaškega gorništva – SLO-NE/NE-SLO in SLO-AN/AN-SLO) in da je jezikovne teme mogoče najti tudi na spletni strani Slovenske vojske (multimedija > terminološki kotiček).

Predstavljena sta bila razvoj revije Obramba in vzporedno tudi razvojna pot slovenske vojaške terminologije, za katero je kar nekaj razpravljavcev ugotavljalo isto, kot ugotavljamo v drugih funkcijskih zvrsteh, da se je (ta) jezik dolgo, z muko otresal srbohrvatizmov, da pa je te zdaj nadomestila prava poplava anglicizmov in nekritičnega prevzemanja angleških kratic. Ker se zavedajo velikega pomena razumljivosti jezika – pri vojakih je nerazumevanje lahko celo usodno –, spodbujajo sodelovanje vojaških strokovnjakov, prevajalcev in lektorjev, spodbujajo pa tudi čezmejno sodelovanje. In prav nujnost sodelovanja in povezanosti posameznih strokovnjakov sta bila poudarjena v skoraj vsakem referatu.
 

Na posvetu je bilo predstavljeno delo Inštituta Frana Ramovša za vojaški razlagalni terminološki slovar, ki so ga pripravljali skupaj s Fakulteto za družbene vede dve leti in pol (2006–2008) in ga zaradi pomanjkanja denarja (projekt ni bil več financiran) pustili nedokončanega. Dodelani del je objavljen na intranetu Ministrstva za obrambo. Skupno delo je dalo dobrih 15.000 iztočnic, opremljenih s 30.000 označevalniki, in 1740 izdelanih slovarskih člankov. Vsi slovarji Inštituta so objavljeni na njihovi spletni strani, v zavihku Terminologišče. Pomembno pa je opozoriti, da morajo biti za ureditev terminologije posameznega področja zainteresirani in tudi dejavni predvsem strokovnjaki tistega področja (zanimati jih mora jezik, usklajeni morajo biti v stroki in med strokami), šele pri zbrani in urejeni terminologiji pa jim lahko pomagajo tudi jezikoslovci.
 

Ker gre jezikoslovje v korak s časom, se za področja, ki zberejo dovolj denarja, oblikujejo podatkovne zbirke, besedilni korpusi – študentje obramboslovja na Fakulteti za družbene vede so v okviru študija pripravili poskusni vojaški korpus (dostopen na http://www.termania.net).
Ponazorjene so bile težave pri prevajanju (npr. brainstorming, stakeholder, smrtovnica), predstavljen spletni portal EVROTERM, ki ga pripravljajo prevajalci in lektorji pri Generalnem sekretariatu Vlade in je lahko v pomoč tudi lektorjem.
Jezik se razvija, še hitreje pa se razvija jezikovna tehnologija, zato je temu skoraj nemogoče slediti – na spletu je trenutno kar 400 virov za slovenski jezik. Da bi bilo to obvladljivo, bi potrebovali slovenski terminološki portal, to pa pomeni združevanje in sodelovanje strokovnjakov, da bi uporabniki dobili preprosto dostopne podatke, pri katerih bi bila vsebina pomembnejša od njihove oblike, njihovo iskanje pa čim hitrejše. Za prevajalce (in tudi lektorje) je primerna uporaba slovarjev in korpusov (Evroterm, Evrokorpus, IATE, TERMANIA, Eurotermbank) oz. povezovanje podatkov iz vseh virov.
 

Predstavljeni so bili slovensko-avstrijsko sodelovanje pri oblikovanju vojaške terminologije in izkušnje našega koroškega rojaka Jochana Pečnika, ki ugotavlja, da je največja motivacija za učenje jezika njegova takojšnja uporabnost, da je nujno sodelovanje terminolog-učitelj-prevajalec, da so značilnosti vojaškega jezika malo prislovov, preprosta skladnja, malo drugačni številski izrazi, ki preprečujejo zamenjave ( [cvo] in ne [cvaj], da ni možnosti zamenjave z [draj]), predvsem pa, da vojaški jezik ni isto kot jezik vojaškega časopisja.
Lektorji, ki se ukvarjajo z vojaškim jezikom, imajo podobne težave in spoznanja kot drugi poklicni kolegi – pri svojem delu med drugim prepoznavajo in odpravljajo neustrezne izraze (opažajo ponovno močnejše vdiranje srbohrvatizmov – zadolžiti kaj, rokovati s – in žargonizmov in pravo poplavo anglicizmov – screeming, outsourcing –, nepotrebnih kratic – OMLT, MILES, HNS –, neustreznih citatnih prevzemov – cover story), občutijo potrebo po področnem glosarju (vojaška terminologija je na intranetu) in poudarjajo pomembnost povezovanja in sodelovanja. Pri njih je utečeno, da gredo besedila prve lekture v avtorizacijo, tudi pri njih pa velja, da ima avtor zadnjo besedo (kar pa ni vedno dobro ).

Povzetek:
Ponekod (v Slovenski vojski) nadrejeni še imajo posluh za skrb za materinščino, sicer pa so jezikovni dosežki pogosto plod dela posameznih zagnanih entuziastov. Delo pogosto otežuje nepovezanost – posameznikov, ki sodelujejo pri nastajanju nekega besedila, in širše – prevajalcev, lektorjev, strokovnjakov znotraj področij in med področji. Težava je lahko tudi to, da ob pripravljanju (tehničnih) rešitev strokovnjaki pogosto nimajo pred očmi končnega uporabnika, ki potrebuje preproste rešitve, pri obdelovanju besedil (za korpuse in podobno) pa je lahko ovira tudi obvezno upoštevanje avtorskih pravic.

Za konec pa za razmislek dva zgovorna citata:
Najbolj se moramo bati sami sebe. (Knific-Lajnšček)
Se to delo splača? Ne. Je pa potrebno, koristno in poučno. In je prav. (Nataša Logar Breginc)

Povzetek je pripravila Darja Tasič.

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani