11. 5. 2017

Okrogla miza Lektorjeve preobrazbe

Spodbude, naštete v petih točkah, in rezultati ankete vabijo k nadaljnjim korakom strokovne javnosti za opredelitev lektoriranja oz. jezikovnega svetovanja kot dejavnosti in lektorja oz. jezikovnega svetovalca kot poklica. Stanje zaposlovanja neraguliranih poklicev jezikoslovcev se močno in hitro slabša, kar vpliva tudi na kakovost besedil za javno objavo. Zato je Lektorsko društvo Slovenije pripravilo okroglo mizo z naslovom

LEKTORJEVE PREOBRAZBE
Sodobni jezikovni svetovalci v primežu starih, novih in prenovljenih študijskih programov ter popolne nereguliranosti dejavnosti

Naši gostje so bili v četrtek, 11. maja 2017, v sejni dvorani Ministrstva za kulturo (v Ljubljani), poleg predstavnikov vseh štirih slovenistik (red. prof. dr. Simona Kranjc, izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes, doc. dr. Marcello Potocco, doc. dr. Rok Žaucer) tudi red. prof. dr. David Limon (Oddelek za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani), dr. Simona Bergoč (vodja Službe za slovenski jezik) in Meta Meh (Generalni finančni urad, delovna skupina za sivo ekonomijo).

Pripravili smo drsnice in jih projicirali ves čas okrogle mize. Pripenjamo jih tudi na to mesto.

 Drsnice za okroglo mizo Lektorjeve preobrazbe

Sklepne ugotovitve okrogle mize:

  1. Na oddelkih za slovenistiko in sorodnih oddelkih se zavedajo pomena izobraževanja za opravljanje te dejavnosti. V študijskih programih že zdaj lektoriranje in jezikovno svetovanje ni tako neopredeljeno, kot je videti na trgu. Na oddelku za prevajalstvo celo zaznavajo, da je odnos študentov do maternega jezika z leti bolj sproščen (v 1. letniku se še zelo obremenjujejo le z jezikovnimi napakami).
  2. Za kakovostno opravljanje dejavnosti so poleg teoretičnega znanja, pridobljenega v univerzitetnem izobraževanju, potrebne praktične izkušnje, pridobljene z nadaljnjim usposabljanjem. Ta del bi bilo nujno natančneje opredeliti, regulirati in nadgraditi z mentorstvom.
  3. Dejavnost je mogoče opravljati v različnih (legalnih) zaposlitvenih oblikah in statusih, praksa pa kaže (pre)velik odstotek dela na črno. Dodaten problem je splošna težnja k deregulaciji poklicev v Evropi.
  4. Dejavnost je mogoče urediti samo v sodelovanju in konsenzu več institucij – lektorskega združenja, Ministrstva za kulturo s Službo za slovenski jezik, standardizacijskega telesa – nacionalnega inštituta za slovenski jezik, izobraževalnih institucij, Ministrstva za gospodarstvo (v smislu zbornične ureditve), Ministrstva za delo.
  5. Jezikovno svetovanje je dejavnost, ki jo slovenisti opravljamo v timu z drugimi sodelavci. V tem smislu lektorji/jezikovni svetovalci prevzemamo odgovornost za javno podobo besedil, ki nastajajo v timu. To odgovornost lahko zagovarjamo le v okviru urejene dejavnosti (izobraževanje, usposabljanje, mentorstvo), saj se obenem zavedamo svojega vpliva na izrazni fond knjižnega jezika (lektor = jezikovni posrednik v timu).
    Definicija lektoriranja: zagotavljanje kakovosti besedil 
    Sodobna definicija lektorja: jezikovni svetovalec (zaradi širjenja razsežnosti dejavnosti)
  6. Odnos strokovne javnosti in prakse do poklica – lektoriranje ni popravljanje slabo napisanih besedil, ker bi bili Slovenci bolj nepismeni od povprečnega Evropejca, temveč izoblikovana in usmerjena skrb za javno objavo kakovostnih besedil, kar je povsem običajen evropski kulturni in strokovni standard.

O okrogli mizi smo poročali na spletnem portalu RTV Slovenija, zato vabimo k branju na tej povezavi. Dnevni urednik pa se je za to temo odločil še pri izjavi dneva.

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani