4. 10. 2016

Trpni način v slovenščini

Povzetek jezikovnega pogovora 4. 10. 2016
Trpni način v slovenščini – Kaj se danes dogaja z Uršo Plut?

Obravnave trpnega načina ali pasiva (in načina s splošnim vršilcem) smo se lotili, ker se lektorji, kadar ob pregledovanju besedil naletimo na trpni način, različno odzovemo, najverjetneje zaradi še vedno vplivne Toporišičeve ocene iz slovnice, da trpnika v slovenščini ni dobro preveč uporabljati niti v strokovnem jeziku. Prav zato nas je zanimalo, ali se je v jezikoslovju glede trpnika v zadnjih desetletjih kaj spremenilo – glede uporabnosti in glede tvorbe – ali pa še velja pravilo, podano v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča iz leta 1976 (ponatisa 2000, str. 358–359 in 502–504, in 2004).

Za samostojno proučevanje tega skladenjskega vprašanja priporočamo že omenjeno slovnico ter Toporišičevi Enciklopedijo slovenskega jezika (1992) in Novo slovensko skladnjo (1982), ob tem pa tudi (vsaj) povzetek doktorskega dela Mojce Leskovec Jezikoslovni pogled na trpnik v zgodovini slovenskega jezika v reviji Jezik in slovstvo (2016, št. 1, str. 3–13), pisanje Monike Kalin Golob Jezikovna kakovost sodnih odločb: trpnik (Jezikovne reže 1, str. 140 in 141), Kdo se boji trpnika?, Dve obliki trpnika in Trpniku v slovo (Jezikovne reže 2, str. 32–37), Janeza Orešnika Slovenski trpnik na se (v naravni skladnji) v Slavistični reviji (letnik 55/2007, št. 1–2), omembo pasiva v Praktičnem spisovniku Mirana Hladnika (2002, str. 184) in članek Nataše Logar, Špele Arh Holdt in Tomaža Erjavca Slovenski strokovni jezik: korpusni opis trpnika v zborniku Simpozija Obdobja 35 (2016, str. 237–245).

Na pogovoru smo si postavili tale vprašanja:

Je trpnik slovenski način?
Kako ga tvorimo?
Kdaj/kje ga uporabljamo?
Kaj je »trpnik«, ki ni trpnik po veljavni definiciji?
Kakšna je razlika med trpnim in brezosebnim načinom?

TRPNIK JE TUDI SLOVENSKI NAČIN, JE PRETVORBENA OBLIKA TVORNIKA

V zgodovini slovenskega jezika so bila obdobja, ko je bil trpni način v slovnicah odsvetovan kot neslovenski, in druga, ko je bil obravnavan kot primerna pretvorbena oblika tvornika, in to enkrat z bolj zaželenim trpnikom z morfemom se, drugič z deležnikom na -n/-t. S stališča zadnje (Toporišičeve) slovnice ima zdaj prednost trpnik z deležnikom na -n/-t.

Po definiciji je trpnik samo pretvorba v slovenščini bolj uporabnega in razširjenega, primarnejšega tvornika, uporaben pa je v primerih, ko vršilec glagolskega dejanja oz. nosilec stanja ni tako pomemben, da bi moral biti omenjen (ali je celo neznan).

TVORBA TRPNIKA

Trpni način tvorimo tako, da tožilniški predmet tvornega/aktivnega stavka v trpnem/pasivnem pretvorimo v imenovalnik, osebno glagolsko obliko nadomestimo z zvezo pomožnika in deležnika na -n/-t oz. z obliko za 3. osebo (ednine oz. množine) z obveznim morfemom se, osebek tvornega stavka pa izpustimo ali spremenimo v prislovno določilo:
Aktiv: Dobre učence (mi) vedno pohvalimo.
Pasiv: Dobri učenci so (od nas) vedno pohvaljeni. ALI: Dobri učenci se vedno pohvalijo.

Samo to je trpni način, kot je opredeljen v slovnici.

Tako zgrajene trpne stavke uporabljamo torej, če ne želimo omenjati vršilca dejanja oz. nosilca stanja, npr. še:
Otrok je pogosto tepen, kar je pretvorba iz: Nekdo otroka pogosto tepe. Zanima nas dejstvo, kaj se z njim dogaja – je tepen –, ne pa, kdo ga tepe. Če bi podatek o delovalniku vendarle morali dodati, bi uporabili predlog od: Otrok je pogosto tepen od vrstnikov. (Starejše »tepen po« in zdaj razširjeno »s strani« ni pravilno.) Izbrani zgled pa nam tudi nazorno pokaže, da je trpnik z deležnikom na -n/-t vsaj pri vršilcu dejanja, ki je živo bitje, praviloma manj dvoumen kot trpnik z morfemom se. Trditev z uporabljenim morfemom seOtrok se pogosto tepe – bi bilo namreč mogoče razumeti na dva načina, kot pasiv in še, kot bi bilo pogosteje razumljeno, kot aktiv, za pomen Otrok je pretepač.

Čeprav gre pri trpniku samo za pretvorbeno obliko tvornika (pri čemer velja, da je vsak trpnik mogoče pretvoriti v tvornik, medtem ko obratno ne velja), je tvornik v slovenskem jeziku praviloma pogostejši. Drugače je le v strokovnih in znanstvenih besedilih – tam je zaradi gospodarnosti in nazornosti, če delovalnik/vršilec glagolskega dejanja ni pomemben, pogosto uporabnejši trpnik, ob tvornem in trpnem načinu pa se tudi tam uporablja še brezosebni način, torej s splošnim vršilcem.

Pogosto imamo na voljo več izraznih možnosti. Kako se torej odločati?

Prva izbira je v slovenščini tvornik.

Zakaj bi, četudi gre za uradno besedilo, namesto z aktivom Zaposlimo/Zaposlili bomo lektorja to povedali s pasivom Zaposli se lektor/Zaposlil se bo lektor/Zaposlen bo lektor? To velja tudi za besedila, v katerih je trpnik najpogostejši (znanstvena, uradovalna, pravna) – tudi tu je namreč mogoče/dopustno uporabljati tudi aktiv, po drugi strani pa lahko tudi v praktičnosporazumevalnih in umetniških besedilih ob pogostejšem tvorniku uporabimo, če je upravičen (tj. če vršilec ni pomemben), tudi trpnik. Ne kaže pa z njim nikjer pretiravati, to pomeni npr., da bi v praktičnosporazumevalnem jeziku uporabljali stavke kot Že tri dni se išče naš pes namesto običajnega tvornika Že tri dni iščemo/iščejo našega psa.

V Praktičnem spisovniku preberemo o pasivu:
Puristično jezikovno kotičkarstvo svari pred uporabo pasiva, ki se menda slovenščini ne prilega najbolje. Res da toliko pasiva kot Nemci ne prenesemo, v strokovnem pisanju pa ga je vendar lahko več kot v drugih zvrsteh in se ga ni treba paranoično izogibati, saj je eno od pomembnih sredstev zahtevane nevtralnosti. Paziti se moramo le zveze glagola v trpniku s predmetom v 4. sklonu (Išče se Uršo Plut), ki utegne iztiriti kakega profesorja starejše šole.

Dileme, ali je trpni način v slovenskem jeziku pravilen, torej ni – trpni način je tudi slovenski način –, ob njegovi uporabi pa upoštevajmo predvsem to, s kakšnim besedilom se ukvarjamo, in ob pretvorbi tvornika v trpnik ne pozabimo (če že hočemo imeti ravno trpnik), da se tožilniški predmet pri tem spremeni v imenovalnik.

Pomisleki pa so povezani prav s tem v praksi ne dosledno uresničenim imenovalnikom; torej, kaj narediti s stavki, v katerih ob pretvorbi aktiva v pasiv tožilniški predmet ostane v tožilniku. Kaj je tak »trpnik« (s tožilnikom namesto imenovalnikom), ki prav zaradi tega ni trpnik? V praksi se namreč v nekaterih zvrsteh pojavlja tudi veliko stavkov tipa Išče se Uršo Plut. (M. Kalin Golob označi stavke kot Tožbo tožeče stranke se zavrže za nepravilne.) A so tudi taki stavki naša stvarnost, čeprav to, po definiciji, kot rečeno, ni trpnik (tožilniški predmet aktivnega stavka bi ob pretvorbi v pasiv moral nadomestiti imenovalnik).

Kaj so potem ti stavki?

Tu gre (po Novi slovenski skladnji) za eno od oblik brezosebnega stavka, stavka s splošnim vršilcem dejanja, ki se od trpnika loči po tem, da se tožilniški predmet tu, ob tej pretvorbi, ne spremeni v imenovalnik in da se zato tudi glagolski obliki ni treba prilagajati novemu imenovalniku, zato ostane v sedanjiku nespremenjena, pri zloženih glagolskih oblikah pa se spremeni spol (v srednji spol) in ob množinskem predmetu tudi število (v pasivu je množina, v brezosebnem načinu ednina).

Kaj početi s takimi stavki?

Ob pregledovanju besedila lahko take stavke pretvorimo v navaden tvornik ali v pravi trpnik (z imenovalnikom), če to ne gre/ni zaželeno, pa se moramo pri določenih tipih besedil s tako zgradbo očitno sprijazniti, vendar ni smiselno, da bi jo nekritično širili na vse zvrsti.

Nekaj zgledov:

Glutena naj se ne bi uživalo.
       Glutena naj ne bi uživali./Gluten naj se ne bi užival.

To hrano se je z roko.
       To hrano jemo z roko./Ta hrana se je z roko.

Dojenčki se lahko odvrnejo od hrane, če se jih preveč zmede.
       Dojenčki se lahko odvrnejo …, če se preveč zmedejo. (Če hočemo imeti enako zgradbo, trpnik, v obeh stavkih!)
       Dojenčke odvrnemo …, če jih preveč zmedemo. (V obeh stavkih je tvornik.)
       Dosledna brezosebna raba pa bi bila: Dojenčke se lahko odvrne od hrane, če se jih preveč zmede.

Pravila za tvorbo pasiva so dosledno upoštevana tudi v Medinstitucionalnem slogovnem priročniku EU (zgledi, označeni z zvezdico).

Na ozemlju držav članic se upošteva vse posebne posle.*
       aktiv: … upoštevajo/upoštevamo vse posle; pasiv: … so upoštevani/se upoštevajo vsi posebni posli.

Navede se vse naloge in pogoje.*
       Navedemo vse naloge in pogoje./ Navedene so/Navedejo se vse naloge in pogoji.

Podatkov se ne sme razkriti.*
       Podatkov ne smemo razkriti./Podatki ne smejo biti/se ne smejo razkriti.

Živali se mora prevažati.*
       Živali moramo prevažati./Živali je treba prevažati./Živali morajo biti prevažane/se morajo prevažati.

Taka brezosebna raba je torej sicer ena od v praksi razširjenih izraznih možnosti, vendar se bomo zanjo odločili po res tehtnem preudarku, po premisleku, ali je v našem konkretnem besedilu smiselna, nikakor pa to ni zgled za kakšno sodobnejšo tvorbo trpnega načina, saj za tega še vedno velja kot vzorec stavek Išče se Urša Plut.

Iz izsledkov najnovejše analize trpniške zgradbe, primerjave njene pojavnosti v korpusih Kas in Kres, objavljenih v Obdobjih 35, razberemo, da

se trpniške zložene glagolske oblike pogosteje pojavljajo v akademskih besedilih /…/ Trpniške strukture z deležnikom so relativno pogoste tudi v splošnem jeziku /…/ Rezultati nakazujejo, da je za kvaliteten slovnični opis trpnika v prihodnje potreben premik od obravnave slednjega kot kategorije /…/ najprej k podrobnejšemu (leksikogramatičnemu) opisu na ravni značilnosti posameznih trpniških oblik skupaj z njihovimi tipičnimi zapolnitvami, nato pa – in to dodajamo, ker v našo analizo ni bilo vključeno – prek dopolnitve s podatki o rabi trpnika s se še k celovitejši žanrski analizi.

In prav tako žanrsko analizo in slogovne napotke, zbrane v priročnikih za vsakdanjo rabo, uporabniki jezika najbolj potrebujemo in zato nanje že res težko čakamo.

Povzetek jezikovnega pogovora je pripravila Darja Tasič.

 

Še več zgledov iz prakse:

Trije sodniki se izberejo z žrebom. (PASIV)
Člani se izvolijo. (PASIV)
V podjetje je poslan upravnik. (PASIV)
Informacije, o katerih se obvesti izdajatelja (BREZOSEBNO), se vložijo pri pristojnem organu. (PASIV)
Vsebinskih pravil se ne sme uporabljati za nazaj. (BREZOSEBNO)
Službo se poziva, naj ukrepa. (BREZOSEBNO)
Ureja se promet in dopolnilne dejavnosti. (BREZOSEBNO; v PASIVU bi bilo: urejata se …)
Določi se nove kategorije. (BREZOSEBNO)
Obstoječa imena se lahko prekliče. (BREZOSEBNO)
Overjalo bi se samo podpise. (BREZOSEBNO)
Če se pogodbo sklepa v Nemčiji, se listino uporabi tudi pri nas. (BREZOSEBNO)
Element kaznivega dejanja, ki se ga pogosto spregleda. (BREZOSEBNO)
Rezultat se ocenjuje … (PASIV = BREZOSEBNO)
Člani komisije se izberejo izmed … (PASIV)

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani