13. 3. 2012

Tako imenovani ki-stavki (in drugi oziralni stavki)

Tako imenovani ki-stavki (in drugi oziralni stavki)

V praksi opažamo veliko pogostnost oziralnih stavkov, in to tudi tam, kjer jih ne bi smelo biti. Srečujemo jih v vseh zvrsteh, v leposlovju in publicistiki in strokovnih besedilih, celo pri jezikovno zelo spretnih piscih. Tako zgrajena besedila sicer vsi razumemo, ko jih začnemo analizirati, pa ugotovimo, da je veliko teh oziralnih stavkov nepravilnih. Za ponazoritev navajamo nekaj takih nepravilnih primerov.

Nepravilno

Pravilno (ni edina možnost)

Zaletel se je v drevo, ki se je podrlo nanj.

Nastopili so muzikantje, ki so izvedli vrsto zimzelenih.

Rojen je bil 29. aprila 1893 v Ljubljani, kjer je tudi umrl 20. maja 1962.

Bencin je dražji, kar bo zvišalo stroške prevoza.

Zaletel se je v drevo in to se je podrlo nanj.

Nastopili so muzikantje in izvedli vrsto zimzelenih./ Izvedli so …

Rojen je bil 29. aprila 1893 v Ljubljani. Tam je, 20. maja 1962, tudi umrl.

Bencin je dražji, to pa bo zvišalo stroške prevoza.

Ker o tem pojavu v besedilih ne razmišljamo prvi, bomo razlago, kdaj je ki-stavek pravilen in kdaj ne (isto pa velja tudi za druge oziralne stavke), povzeli po Janezu Gradišniku, ki je v sestavku Oziralni omnibus (v knjigi Naš jezik, Založništvo Tržaškega tiska, Trst,  1986)  oporekal zelo omejevalnemu starejšemu Sovretovemu pravilu glede pravilne rabe oziralnega zaimka ki.

Janez Gradišnik deli ki-stavke v tri skupine:

A Prvo skupino bi lahko poimenovali pravilni prilastkovi odvisniki, saj se po njih vprašamo z vprašalnico kateri, vsebinsko pa pomenijo natančnejšo določitev samostalnika, na katerega se nanašajo. Primer takega pravilnega ki-stavka iz omenjene knjige:

Avto, ki je pripeljal z desne, je povzročil nesrečo. (Kateri avto? Tisti, ki je pripeljal z desne.)

B  Drugo skupino stavkov Gradišnik opiše: »... oziralniki, s katerimi pripovedujemo nekaj, kar sami že vemo, pa to nekako mimogrede povemo poslušalcu ali bralcu.« Kot primer navede:

Evropska konferenca, ki jo imajo zdaj v Madridu, zbuja velike upe.

Jordanski kralj, ki je zdaj na obisku v Moskvi, se bo pogovarjal …

Njegov oče, ki je bil hud pijanec, ga je pogosto pretepal.

Preganjanje takih stavkov (zaradi upoštevanja Sovretovega pravila) Gradišnik odsvetuje, pa naj gre za rešitev z vrinjenim stavkom ali za zamenjavo podredja s priredjem. Za ponazoritev kar njegovi primeri:  

 

'ki' za podatek 'mimogrede'

Nepotrebni popravki

Jordanski kralj, ki je zdaj na obisku v Moskvi, se bo pogovarjal ...

 

 

 

Njegov oče, ki je bil hud pijanec, ga je pogosto pretepal.

 

Jordanski kralj – zdaj je na obisku v Moskvi – se bo pogovarjal ...

Komentar: Vrinjeni stavek trga tok pripovedi; to je pri govorjeni besedi še posebej neprijetno.

Njegov oče je bil hud pijanec in ga je pogosto pretepal.

Komentar: Nedopustno izenačimo vrednost obeh sporočil, medtem ko je pri zgradbi s 'ki' prvi podatek omenjen mimogrede.

 

C  Tretja skupina 'ki-stavkov' so oziralniki »s ki, kjer naj bi oziralnik izražal nekaj, kar se je zgodilo pozneje od dogajanja v glavnem stavku ... Za izražanje posledic tistega, kar se je zgodilo v glavnem stavku, oziralniki niso primerni.« Spet njegov zgled:

Avto je povozil psa, ki je obležal mrtev na cesti.

Ne moremo se vprašati: Katerega psa?, saj tu ne gre za natančnejšo določitev psa, temveč gre za posledico dogajanja v glavnem stavku.  Pravilno bi to povedali: Avto je povozil psa in ta je obležal mrtev. Avto je povozil psa, da je obležal mrtev na cesti.

Janez Gradišnik je na podlagi teh ugotovitev pripravil tudi pravilo, ki naj pomaga ugotoviti, ali bo načrtovani 'ki-stavek' pravilen – zapomniti si je treba, »da z oziralnimi odvisniki izražamo tisto, kar je o predmetu poročanja že znano – vsaj poročevalcu – ne pa tistega, kar se je s predmetom zgodilo šele pozneje

Medtem ko je Janez Gradišnik leta 1986 ugotavljal, da so taka »opozorila očitno delovala in da so nepravilni oziralniki iz našega tiska precej izginili«, lahko po poplavi nepravilnih ki-stavkov danes ugotavljamo, da občutek za pravilno rabo oziralnih stavkov slabi. Primeri iz sodobnosti:

Razstrelila se je samomorilska napadalka, ki je ubila pet ljudi.

                                                                ... in pri tem ubila pet ljudi.

Srečala se bosta predsednika  X in Y, ki se bosta pogovarjala o ...

                                                           ... in se pogovarjala o ...

Nastopil je izdelovalec klavirjev, ki je na različnih glasbilih predstavil izbor napevov.

                                                    ... in na različnih glasbilih predstavil ...

Domneval je, da je otrokova prva faza avtoeroticizem, ki mu nato sledi primarni narcisizem.

                                                                                   ... in da temu sledi  ...

Za mlade je pomemben segment zaposlovanja v zadnjem času študentsko delo, katerega/ki ga  izkoriščajo predvsem delodajalci.

... to pa izkoriščajo ...

Leta 1986 je nastal kot mestni zborki se v 25 letih tekmovanja  lahko pohvali ...

                                             ... zbor, po 25 letih pa se lahko pohvali ...

Še nekaj Gradišnikovih primerov nepravilnih drugih oziralnih stavkov:

Nepravilno

Pravilno

Zaradi večnih gmotnih skrbi se je odpravil v Anglijo, kjer je leta 1826 v Londonu umrl.

Miha Čopa so od nas vklenjenega odpeljali v zapore na Gradu, kjer sta bila s Cankarjem skupaj zaprta.

Po ljudski šoli je Poljanšek odšel na učiteljišče, kjer je maturiral.

Odpravili smo se na vrh, kamor smo prišli pozno zvečer.

Vrglo ga je v jarek, kjer je obležal.

Tovarna štipendira precej študentov, za kar so izdali že 20 milijonov.

Zaradi večnih gmotnih skrbi se je odpravil v Anglijo in tam leta 1826 umrl v Londonu.

Miha Čopa so od nas vklenjenega odpeljali v zapore na Gradu in tam sta bila s Cankarjem skupaj zaprta.

Po ljudski šoli je Poljanšek odšel na učiteljišče in tam maturiral.

Odpravili smo se na vrh in prišli tja pozno zvečer.

Vrglo ga je v jarek in tam je obležal.

Tovarna štipendira precej študentov. Za to so izdali že 20 milijonov.

Težave z oziralnimi stavki pa končajmo z nizanjem takih odvisnikov, kar dela besedilo nerazumljivo. Oziralni odvisnik lahko npr. nadomestimo s polstavkom, s samostalniškim izražanjem, z novo povedjo ...

Toča je potolkla obsežen kraj, ki je obsegal štiri občine, ki so ležale med hribovjem in med goro, ki stoji na jugu Jamnice.

Mogoče pretvorbe:

Toča je potolkla obsežen kraj, ki je obsegal štiri občine, ležeče med hribovjem in goro, ki stoji na jugu Jamnice.

Toča je potolkla obsežen kraj, ki je obsegal štiri občine, ležeče med hribovjem in goro na jugu Jamnice.

Toča je potolkla obsežen kraj, obsegajoč štiri občine, ležeče med hribovjem in goro, ki stoji na jugu Jamnice.

Toča je potolkla obsežen kraj, obsegajoč štiri občine, ležeče med hribovjem in goro, stoječo na jugu Jamnice.

Toča je potolkla obsežen kraj, obsegajoč štiri občine, ležeče med hribovjem in goro na jugu Jamnice.

Toča je potolkla obsežen kraj, ki leži v kar štirih občinah, med hribovjem in goro, ki stoji na jugu Jamnice.

Toča je potolkla obsežen kraj v kar štirih občinah, med hribovjem in goro na jugu Jamnice.

Tiste čase sem zahajal k svojemu stricu Antonu Tavčarju, ki je bil župnik v kraju, ki je eden najlepših na Slovenskem: na Raki.

Mogoče pretvorbe:

Tiste čase sem zahajal k svojemu stricu Antonu Tavčarju, župniku v kraju, ki je eden najlepših na Slovenskem: na Raki.

Tiste čase sem zahajal k svojemu stricu Antonu Tavčarju, ki je bil župniku v enem najlepših krajev na Slovenskem: na Raki.

Tiste čase sem zahajal k svojemu stricu Antonu Tavčarju, župniku v enem najlepših krajev na Slovenskem: na Raki.

Najprej moramo poskrbeti za zemljo, ki ji je dobro dodati organska gnojila, ki vsebujejo veliko mikroorganizmov, ki biološko aktivirajo tla.

Možne pretvorbe:

Najprej moramo poskrbeti za zemljo – dobro ji je dodati organska gnojila, ker ta vsebujejo veliko mikroorganizmov, ki zemljo biološko aktivirajo.

Najprej moramo poskrbeti za zemljo – dobro ji je dodati organska gnojila, ki vsebujejo veliko mikroorganizmov, ker ti zemljo biološko aktivirajo.

Najprej moramo poskrbeti za zemljo – dobro ji je dodati organska gnojila z veliko vsebnostjo mikroorganizmov, ker jo ti biološko aktivirajo.

In še zgled malo za šalo, malo zares – brez komentarja:

V vasi stoji razglas: "Tisti, ki tistega, ki je desko, ki pot, ki proti
Zgornjim Ruknjam vodi, kaže, vzel, prijavi, bo dobil lepo nagrado."

Pripravila: Darja Tasič

 

 

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani