8. 10. 2013

Pomembna pravopisna vprašanja

Jezikovni pogovor je zajemal razpravo o teh temah:


1. Septembra letos je pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU začela delovati nova pravopisna komisija, zato nam je njen in naš član Peter Weiss predstavil ožji in širši sestav komisije, časovni načrt priprave posodobljenega pravopisa in začetna vprašanja, ki se porajajo ob tem, npr. kateri jezik/zvrst vzeti kot podlago, da bo najbolje odražal sodobni jezikovni razvoj, katere podatke ob zajetih besedah podati in katere izpustiti, da bo pravopis obvladljiv, uporaben in čim bolj pregleden.

2. Posodobiti bo treba tudi pravila, saj je šel razvoj tudi pri jezikovnih tehnologijah od leta 1991, ko so bila objavljena prvič, svojo pot hitro in v nesluteno smer. Zaradi prehoda od pisalnih strojev skoraj izključno na računalnike je treba uporabnikom povedati na primer, kako zapisati pomišljaj, kajti računalniška tipkovnica ponuja le vezaj in podčrtaj (ena rešitev je vstavitev ustreznega simbola, druga je kombinacija tipke ctrl + matematičnega znaka minus (če je tako nastavljena bližnjica), to pa še ni vse), napisati je treba, kako uporabiti nedeljivi presledek (2. zavihek pri simbolih ali pa kombinacija tipk shift + ctrl + preslednica), med nečrkovne znake je treba uvrstiti @ in to afno, ajko, polžka … tudi poimenovati. Pravila morajo biti jasna, obvladljiva in ne prezahtevna, na ravni srednje šole.

3. Tudi v slovarskem delu morajo biti zgledi jasni, kratki in povedni, zaobjete morajo biti tudi besede, ki so se doslej izmuznile, načrtno ali nenačrtno, npr. besedica pač, vključiti je treba besedje, ki se je pojavilo z novo tehnologijo, odpravljene morajo biti napake (kupo-prodajna > kupoprodajna), poenotena morajo biti pravila (Splitčan, Lenartčan, Korintčan : Egipčan) ... Dela jim ne bo manjkalo.

4. Pogovarjali smo se o tem, kako lektorirati, kaj upoštevati. Pravopis je sicer naš zakonik in ga upoštevamo, a nam ni vedno v pomoč, predvsem zato, ker je že star (od njegovega izida je minilo že več kot 20 let) in se je jezik v tem času razvijal v svojo smer, po drugi strani pa tudi zaradi nekaterih napak, nedoslednosti … Zaradi tega pravopisu ne smemo slediti prav v vsem, slepo, temveč je ga treba stalno uporabljati preudarno, hkrati pa ne v vsem popuščati za jezik neobčutljivim naročnikom.

5. V pravopisno normo poskušajo posegati zagovorniki zaščitenih blagovnih znamk, ki da jih je treba v vseh položajih pisati z veliko – Teflon, Alpsko mleko, Kranjska klobasa, Coca-cola … Uporabnik naj torej raziskuje, kdaj gre za blagovno znamko in kdaj za občno ime? To je neumnost, neupravičeno poseganje v jezik, enako kot je bilo pri evru, ko nam je Evropa vsilila, da v uradnih (evropskih) dokumentih tudi v slovenščini zapišemo ime skupne valute z u, euro. (Kaj bi Evropa izgubila s tem, če bi bilo v našem jeziku zapisano kot evro? Oni ne bi izgubili, mi pa smo pokazali, da pri ponosu skoraj nimamo več česa izgubiti! – op. D. T.)

6. Pogovarjali smo se o lektorski licenci kot o nečem, kar naj ljudi, ki se ukvarjajo z lektoriranjem, pripravi do tega, da bodo čutili potrebo po vseživljenjskem izobraževanju in izpopolnjevanju. V nekaterih drugih poklicih je to samoumevno. Licenca, ko bo, ne bo nadomestek za diplomo, temveč naj bi bila samo izkaz strokovne usposobljenosti, ker zdaj med lektorji ni reda – naročnik pri nas zdaj ne more vedeti, kdo sploh zna, kdo ima primerno izobrazbo, primeren odnos …

7. Praktična vprašanja s tokratnega pogovora:

a) tridesetodstotni in 30-odstotni: tako SP, za zapis v besedilu. V različnih preglednicah in strokovnih besedilih pa je zaradi pogostnosti teh navedb treba razmišljati tudi o gospodarnosti zapisa, torej o zapisu s simbolom %. Kako bralca opozoriti, da gre za pridevnik (-odstotni) in ne za samostalniško zvezo (x odstotkov)? Pravopisna komisija bo morala razmisliti tudi o tem, za zdaj lahko rečemo le, da zapisi kot 30%-ih ali 30-%-ih niso primerni in da se mora izkristalizirati, katera od preostalih treh gospodarnih rešitev je najbolj sprejemljiva: 30%, 30 % ali 30-%.

b) Kadar ne gre za pridevnik, pa je pravilno trideset odstotkov in pogojno tudi 30 odstotkov (v besedilu), v preglednicah pa tudi 30 % (z obveznim presledkom med številskim izrazom in simbolom, kot velja za skoraj vse merske enote).

c) Zapis stopinj po veljavnem SP: –5° (brez presledka) in –5 °C (s presledkom pred simbolom za Celzijeve stopinje)

č) Pomišljaj v pomenu zveze od – do pišemo stično (brez presledkov), če povezuje enakovredne sestavine: na relaciji Maribor–Ljubljana; v letih 1991–2013; julij–september; 15.–20. november 2013), če pa povezuje raznorodne sestavine, je bolj smiselna uporaba nestičnega pomišljaja, to je s presledkom na obeh straneh (to je sprejeto!): 5. 10. – 9. 10. 2013 (povezujemo mesec in dan, v zgornjih primerih povezuje leta, mesece oz. dneve).

d) Dotaknili smo se različnega pristopa jezikoslovja in naravoslovnih znanosti – v jeziku ne obvelja vedno matematična logika: je 4 enkrat več od 2 ali dvakrat več?! Fiziki bi povedali kaj tudi o teži in masi, tlaku in pritisku …

e) Vedno je aktualno vprašanje zapisa – narazen, z vezajem ali skupaj, brez vezaja: eko šola – nekako se je ustalil zapis narazen, več na temo zapisovanja prirednih zloženk pa je dr. Weiss napovedal za novembrski pogovor.

f) Razhajanja med jezikovno prakso in pravopisno normo so tudi pri veliki začetnici svojilnih pridevnikov – ko gre npr. za poimenovanje bolezni. Pravopis predvideva zapis z malo začetnico, medicinci vztrajajo pri veliki začetnici, v to smer pa nagibajo tehtnico tudi bolj zapleteni primeri, npr. poimenovanja bolezni po odkritelju, če je to ženska.

g) Govorili smo o po spolu ustreznih poimenovanjih; kaj je ženska, če je moški pisec – piska:

pisec – piska
pešec – peška
mislec – miselka
paleolitičar – paleolitičarka
(kot blagajničar – blagajničarka)
dekan – dekanja
primarij – primarijka

(pedagoški) vodja – (pedagoški/pedagoška) vodja
uspešnež (ekspresivno) – ni ženskega para
uspešnik (nevtralno)– oblikotvorno bi bil ženski par ušpesnica
kupec – nakupovalka
(gre bolj v uho kot kupka, ker vsebinsko bolj ustreza ženskemu početju)

To iskanje primernih oblik je postajalo čedalje bolj prešerno, zato smo končali z zvezo policist konjenik – policistka konjenica bi bilo sicer simpatično, a neustrezno; pravilno je policistka konjenik.

h) Govorili smo o zvezah kot kontrola in nadzor – če lahko vsebinsko razliko med besedama pri prevajanju v tuji jezik ohranimo, obdržimo obe, v nasprotnem primeru je to dvoje nesmiselno ločevati in se odločimo za eno samo.

i) Končali pa smo z osvežitvijo povsem tehničnih pravil za zapis nazivov in naslovov.
Da se v slovenskem duhu vedno piše najprej ime in potem priimek (v dvomih se spomnite, kako se je podpisoval France Prešeren), verjetno ne bi bilo treba nikogar prepričevati, pa vendar – vpliv tujih jezikov in različnih abecednih seznamov je tako močan, da je treba tudi to občasno ponavljati. Ko so dodani znanstveni nazivi, pa se je treba zavedati, kam obesimo okrajšave dr. in mag. To dvoje ima namreč po dva pomena – prvo pomeni končan študij medicine ali pa, ko gre za doktorje znanosti, najvišjo, 9. stopnjo izobrazbe, drugo pomeni končan študij farmacije ali pa, po starem, 8. stopnjo izobrazbe, po bolonjskem študiju bodo pa magistri vsi, ki bi po starem imeli visokošolsko diplomo. In to moramo ločevati že z zapisom – okrajšavi dr. in mag. za višji znanstveni naziv (9. oz. 8. stopnjo) pišemo pred imenom, da je nekdo zdravnik ali farmacevt z ustrezno diplomo oz. da je končal bolonjski študij, pa povemo z okrajšavo za imenom, za obvezno vejico:
Dr. Jure Bezenšek
Primarij Kurt Kancler, dr. med., pediater
Mag. Maja Krejan
Ime farmacevta!, mag. farmacije

Za osvežitev – oznaka za dvojnega doktorja, človeka z dvema doktoratoma, je ddr., ženska z magisterijem je magistrica, farmacevtka s končanim študijem farmacije pa je magistra. Tako vsaj za zdaj.
Poleg tega je treba povedati, da pišemo okrajšave na izpostavljenem začetku (na začetku stavka – tudi v naslovu in v samostojnem podpisu) z veliko začetnico, čeprav v nekaterih službah to pravilo popravljajo z internimi pravili – če je prva navedena služba, nato pa oseba s takim nazivom, razlagajo to kot drugo enoto v povedi in pišejo z malo začetnico.

j) Ponovno smo se dotaknili tudi ločil v dopisih – pravopis dopušča kar nekaj možnosti, interna pravila ponekod to še dodatno urejajo, ne bo pa slabo, če bo pravopisna komisija to kritično premislila in podala novejše smernice.

Povzetek pripravila Darja Tasič.

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani