4. 9. 2013

Pisati kranjska ali Kranjska klobasa

Pisati kranjska ali Kranjska klobasa

VPRAŠANJE IN MNENJE


Spoštovani kolegi in kolegice,


delam v oglasnem trženju Dela in danes so od mene zahtevali, da v že popravljenem oglasu o kranjski klobasi to dobroto (oprostite vegetarijanci) popravim in jo zapišem z veliko začetnico, torej Kranjska klobasa. Njihov argument je bil, da se tako zapisuje, ker je zaščitena z geografsko oznako.
Klicala sem naročnico oglasa, ki mi je obupano potožila, da od nje to zahtevajo z Ministrstva za kmetijstvo, kjer so sprejeli sklep (menda), da imena z geografsko oznako pišemo z veliko.
Ker se pišem Kača(r) in se ne dam kar tako, sem poklicala na ministrstvo, kjer mi je spet druga gospa dejala, da je takšna uredba, da sicer ne ve, katera točno in kdo jo je dal, ampak da je prišla iz EU in da tudi tam vsa taka in podobna imena pišejo z veliko. Rekla sem ji, da so takšna imena tudi cviček, belokranjska pogača ipd. (drugih ne bom naštevala, da ne boste postali lačni) in da jih ne zapisujemo z veliko, ker to niso lastna imena, temveč le zaščitena. Povedala sem ji tudi, da v EU verjetno zakone sprejemajo nemški in angleški govorci, ki tako ali tako vse sam. pišejo z veliko. Nisva se ravno ujeli. Toda, v oglasu je ostala "mala kranjska".
Namen tega pisanja pa ni tarnanje in zgražanje, temveč pozivanje k temu, da se upremo samovoljnemu postavljanju zakonov o pravilnem zapisovanju; seveda če jih postavljajo na raznih ministrstvih.
Predvsem me zanima, ali imamo kakšno moč in kaj storiti. Zanima pa me tudi, ali se jaz motim in ali v resnici obstaja zakon, ki to določa in bi ga morali lektorji poznati.
Hvala, ker ste me brali, in lep vikend!

Tea Kačar

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODGOVORI IN MNENJA
 

Bravo, kolegica!


Ne dajte se. To, kar doživljate, tudi od ministrstev, je le eden od prispevkov h kulturnemu kolonializmu, ki mu je slovenski jezik priča že vso zgodovino. Vedno nas je nekdo prepričeval o t. i. mednarodnosti izrazov, češ tako pišejo in govorijo v velikem svetu, in jim je malo mar slovenske samostojnosti, za katero so padala življenja. Ta miselnost o prilagajanju veliki Evropi tudi v jeziku ni nič drugega kot kramarsko barantanje za evro več. In tako se oklicuje za pristojnega v jezikovni rabi že vsak trgovčič (glejte in poslušajte ekonomsko propagando!!!). To pa je mogoče zato, ker najpristojnejši organ za slovenska jezikovna vprašanja, to je SAZU – Inštitut za slovenski jezik, ne stori ničesar. Molče je dovolil celo ukinitev učinkovitega Jezikovnega razsodišča.
Uradnikom (tajnicam), ki se sklicujejo na sklepe in uredbe, ki naj bi določali citirane težnje v slovenskem pravopisu, je treba vedno le pozvati, naj povedo, kot sem že zapisal: kdo, kje, kdaj je tak predpis sprejel, kdo ga je podpisal in kje je uradno objavljen.
Čestitke za vztrajnost!
LP

Ludvik Kaluža

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zdravo.
Po mojem mnenju ni zakona, ki bi narekoval, da se takšni izdelki pišejo z veliko začetnico. Se pa strinjam, tistim na ministrstvih je treba približati poanto lektoriranja raznih uredb in zakonov, kar je trenutno zanje samo potrata denarja. Ampak le tako bodo odpravljeni nesmisli, kot je navedeni.
Lp.
Nataša Purkat

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pozdravljeni,
Glede te teme bi vam rada predstavila nekatera dejstva in mnenje.
Zaščitene geografske označbe se res zapisujejo z veliko (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2012:048:0023:0027:SL:PDF). Tak je pač dogovor, da se doseže enotnost na širši ravni.
Jasno je, da je treba uporabiti zapis z veliko začetnico v zakonodajnih besedilih ali v besedilih, ki so z zakonodajnimi kakor koli povezani – torej v besedilih, ki hočejo izpostaviti geografsko zaščitenost proizvoda ali označbo porekla proizvoda. V poljudnih besedilih, med katere bi lahko šteli tudi oglase, se lahko uporablja mala začetnica zaradi razlogov, ki jih je navedla ga. Kačar, razen če bi želeli v oglasu izpostaviti, da prodajajo proizvod, ki je geografsko zaščiten. Vendar je tak učinek v oglasu bolj smiselno dosegati z drugimi sredstvi, saj kupci večinoma niso seznanjeni s sistemom teh označb (in verjetno tudi ne želijo biti). Kakor koli, za oglasna besedila so pravopisna pravila prilagodljiva, saj so v njih dominantne druge vloge besedila (npr. vizualna, vplivanjska ipd.), manj pa semantična in pravopisna ortodoksnost.
Lepo vas pozdravljam,
Irena Hvala

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Spoštovani!
Glede na komentar (v poslani priponki), ki ga je podala zadnja lektorica ali poznavalka teme glede kranjske/Kranjske klobase (gre za besedilo Irene Hvala, ki ste ga prejeli med vsemi drugimi do zdaj prispelimi odgovori, opomba Boža) je treba imeti v mislih, da kadar se sklicujemo na ZGO Kranjska klobasa, to ime pišemo pač z veliko začetnico, vendar je treba upoštevati, da gre za točno določeno blagovno znamko, ZOP, ZGO ali zaščiteno specialiteto v EU (kot nekakšen patent in/ali ime blagovne znamke), ki funkcionira v tem kontekstu na omenjeni način. S tem pa za tiste uradnike ali tajnice ali vse druge državljanje (ki niso jezikoslovci ali slovenisti ali lektorji ali vsaj tako pismeni, da bi se še spomnili slovenskih pravopisnih pravil), ki jim mora biti jasno tudi to, da mora biti pri poimenovanju ZOP 'Kranjska klobasa' oz. referenčnem izdelku upoštevana prav taka receptura in sestavine, ki so opisane v omenjeni uredbi Komisije. Če ne gre za tak izdelek, si kateri koli drug podoben izdelek ne more nadeti tega imena ZOP (blagovne oz. zaščitene (geografske) označbe = ZGO ali zaščitene označbe porekla = ZOP), če nima značilnosti, ki so opisane v rubriki Opis kmetijskega proizvoda ali živila oz. so v njej strogo prepovedane.
Morda se zdi nekaterim, ki presojajo stvari, kot je pisanje z veliko ali malo začetnico, s stališča občno ime --> mala začetnica, lastno ime --> velika začetnica, nelogično ali nerazumljivo, da je možna tudi kakšna vmesna kategorija. Očitno je res, da pri pisanju imen blagovnih ali zaščitenih znamk / označb velja še to pravilo nediskretnosti oz. kontinuuma (zveznosti) tega pojava. Imena (samostalniki) so lahko bolj ali manj obči oz. lastni. Občost ali lastnost imen gre pa pripisati manj ali bolj konkretnim in bistvenim lastnostim, za to, da je nekaj lastno ime. Slovenci smo za ZGO Kranjska klobasa v uredbi oz. zahtevku (vlogi) za pridobitev zaščitene geografske označbe (ZGO) zahtevali določene bistvene lastnosti, ki so opisane kot pozitivni termini in kot negativni termini (lastnosti) (tj. kaj mora biti značilno / prisotno pri geografsko zaščitenem proizvodu in kaj ne sme biti prisotno). Vsako odstopanje, ki zadeva te bistvene lastnosti, pomeni, da proizvoda, ki ne ustreza zahtevam, pač ne moremo poimenovati Kranjska klobasa, lahko pa ga poimenujemo (navadna) kranjska klobasa (brez ZGO). Saj se tudi pri običajnem vsakdanjem izražanju izrazimo, da je nekaj kranjska klobasa z veliko začetnico (torej: Kranjska klobasa) ali Kranjska klobasa par excellence, vse drugo, kar je le podobno in odstopa v bistvenih značilnostih, pa to ni. Podobno bi lahko rekli tudi za druge blagovne znamke oz. imena, ki jih predstavljajo. Tip avtomobila Opel Corsa ima določen opis, izgled. izdelavo, različni podtipi (izmišljeno: GLX, C, LX ipd.) tega avtomobila se pa razlikujejo le po nebistvenih značilnosti (kakšen rezervoar ima - za katero gorivo, katere vrste dodatno opremo, barvo in luksuzne dodatke ima ipd.).
Enako bi lahko rekli tudi pri lastnih imenih ljudi idr. Lahko je več ljudi z enakim imenom, pa zato še ne gre za občno ime; kadar se sklicujemo na povsem konkretno osebo, pa lahko v določenih situacijah tudi rečemo: Danes pa ta oseba X. ni tisto, kar smo od nje vajeni, torej se nam ne zdi kot X., ampak
kot kdo drug - ker nastopa v kakšni drugi vlogi, izgleda kako drugače, ravna oz. se vede kako drugače od pričakovanega za osebo X (X kot njeno lastno ime).
Torej tudi pojma lastno in občno ime se razlikujeta na lestvici (stopnji) individualizacije in kako daleč želimo s tem pojmovanjem in zapisovanjem priti, tako je treba včasih tudi pravila glede zapisovanja z veliko/malo začetnico v tem smislu jemati malce ohlapneje - ob tu opisanem razmisleku - v smislu kontinuuma in ne dveh diskretnih črno-belih kategorij (to nam narekujejo konkretne situacije). Z omenjenim seveda ne kršimo bolj restriktivnih (ali bolj prototipičnih) pravil pisanja (z veliko/malo začetnico) v slovenščini, ki sta jih navajala prva pisca komentarjev.
Lp,
Jasna Belc
Generalni sekretariat vlade,
Sektor za prevajanje

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Če hočejo kranjsko klobaso z veliko začetnico, naj jo postavijo na začetek povedi, pa jo bodo imeli! In če je na ministrstvu kdo to zahteval pod pretvezo geografsko zaščitene oznake, je verjetno izobrazbo pridobil na podoben način kot marsikateri poslanec državnega zbora, vprašanje pa je, kaj delajo prevajalci in lektorji evropskih uredb in zakonov. Kolikor vem, jih v vladnih službah dela kar precej ...
Naročnik oglasa pa lahko uporabi verzalke (KRANJSKA KLOBASA) in tako doseže želeni poudarek.
Lep pozdrav
Tine Logar

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Glede kranjske klobase se povsem strinjam z gospo Kačarjevo in s kolegi, ki so ji že pritrdili. Upam, da smo torej v večini in bomo vztrajali. Takih oziroma podobnih primerov je namreč veliko, vse več, in to na vseh področjih, nekakšnih 'trdnih' argumentov ob njih pa kar mrgoli.
Lep pozdrav vsem.
Jelka J. Makoter

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Spoštovani kolegi, oglašam se malo pozno, a vendarle. Podoben primer je tabla ob cesti v bližini
Izole: Pozdravljeni v deželi Refoška. Zaščitena imena izdelkov ne bi smela povzročati hude krvi, saj se vedno lahko najde tudi taka rešitev, da bo volk sit in koza cela. Ministrstvo seveda vztraja pri svojem, a upoštevati je treba tudi, kaj lahko povzroči raba velike začetnice v primerih, ko se povprečnim poznavalcem jezika in zakonskih določil to ne zdi logično. Če v tem oglasu ni bila poudarjena sama blagovna znamka, bi seveda moral biti pridevnik kranjska zapisan z malo začetnico. Pisec oglasnega besedila bi se lahko odločil tako, kot je predlagal gospod Tine Logar (ime postavil na začetek stavka) ali pa za ime izbral drugačne črke (verzalke). Taki zapleti skoraj vedno nastanejo zato, ker se ne išče rešitev, temveč se merijo moči. Kolegici Tei pa pohvala za pogum in vztrajnost.
Lep pozdrav.
Milojka Mansoor

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Spoštovani,
hvala, da ste se obrnili k nam in z veseljem pojasnimo jezikovno zagato. V grobem in načelno lahko rečem, da zahteva po poenotenju v jeziku velikokrat ni smiselna, saj komunikacijo opredeljuje ogromno število različnih okoliščin, ki vplivajo na takšne ali drugačne jezikovne izbire.
V zvezi s pisanjem z veliko ali malo začetnico pa menimo takole: treba je ločiti med kranjsko klobaso in Kranjsko klobaso. V prvem primeru, pisano z malo začetnico, gre za vrstno poimenovanje neke jedi z določenimi značilnostmi. Če pa govorimo o zaščiteni blagovni znamki, pišemo pač z veliko, tako kot zapisujemo vse blagovne znamke (Petrol, Alpsko mleko). To ni v jeziku nič novega. Predvidevam pa, da bo besedil, kjer bo govora o blagovni znamki, veliko manj.
Drugače povedano, gre za vprašanje konteksta: če gre za poljudno, literarno ali podobno besedilo, v katerem "nekdo zaradi neznanske lakote zavije v gostilno na kranjsko klobaso", je pisanje z veliko neustrezno. Če pa gre za besedilo (npr. pravne vrste), v katerem je jasno izpostavljeno, da gre za blagovno znamko, je pisanje z veliko začetnico na mestu. Svetujem, da oblikovalci besedil na to temo v mejnih primerih konzultirajo lektorsko službo.
 

Lep pozdrav,
Simona Bergoč, vodja Sektorja za slovenski jezik

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
 Za kranjsko klobaso

Pisanje zveze kranjska klobasa za mesni izdelek kar nasploh z veliko začetnico je kapitalna bedarija. Ne spomnim se, da bi v (bojda totalitarni) Jugoslaviji, v kateri smo živeli, Beograd kdaj poskusil slovenščini vsiliti kako svojo jezikovno domislico, razen generalne glede prednostnega jezika v vojski, ki pa so ji tako tekle ure čisto po svoje. Ko smo stopali v evrsko območje, so evropski politiki našim za dobrodošlico in poskusno nalomili hrbtenico z obveznim eurom v slovenskih besedilih – in uspelo jim je vsaj v zakonih in drugih besedilih, ki so menda tako temeljna, da bi slovensko poimenovanje evro onemogočilo razumevanje zneskov, izraženih po slovensko, seveda tistim, ki ne razumejo slovenščine, spoznajo pa se na denar. Na evrskih bankovcih imamo poleg latiničnega iz zgodovinskih razlogov še grški zapis, ne pa tudi slovenskega ali še kakega domorodskega, recimo cirilskega, saj lahko kmalu postane aktualno tudi to. Kot se utegne kmalu zgoditi, da bo na bankovcih ostalo grško ime denarja, ki ne bo več grški, denar pa bo še vedno tudi slovenski, vendar zagotovo brez slovenskega imena. Jugoslovanski dinarski bankovci so imeli napise dejansko v štirih jezikih in dveh pisavah. Dobro, to Jugoslavije ni rešilo, imelo pa je simbolni združevalni pomen, ki ga pri evru pogrešamo, euro pa čutimo kot nasilje nad slovenščino. Tu kaže mišice denar, sveta vladar.

Ta odloča tudi pri velikih in tudi že manjših podjetjih, ki morajo služiti čedalje več in ki morajo neprestano premagovati konkurenco, s katero tekmujejo tudi v naših življenjih. To se je pred leti pokazalo pri zahtevi lastnice blagovne znamke Teflon, ki je pri DZS, založniku Slovarja slovenskega knjižnega jezika, zahtevala pisanje vsaj samostalnika teflon v tem slovarju z veliko začetnico. (O tem je objavila pretresljiv članek Helena Dobrovoljc v 6. številki Jezika in slovstva 2009, dosegljiv na http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V9EKOTGR/.) Založniku menda ni preostalo nič drugega, kot da je besedi teflon in teflonski (teflonke v natisnjenem slovarju še ni bilo) kratko in malo črtal iz zadnje elektronske izdaje slovarja.

Imetnik blagovne znamke res lahko v slovarju, enciklopediji ali podobnem delu zahteva navedbo oznake, da gre za znamko, o čemer lahko beremo v 51. členu Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1; dosegljiv je na http://www.uradni-list.si/1/content?id=31613). Vendar pa zakon, če znam brati prav, ne govori o veliki začetnici blagovne znamke, ampak o oznaki ® (majhen R v krogcu), ki v leksikonskih delih daje vedeti, da ne gre za vrstno (generično) poimenovanje blaga ali storitev.

Pri zdravilih že dalj časa opažamo težnje k splošnemu pisanju velike začetnice, prav tako iz svoje lektorske prakse poznam pritiske avtomobilskih proizvajalcev in trgovcev, ki v oglasih zahtevajo pisanje avtomobilskih znamk samo z veliko začetnico.

Imetnike zaščitenih blagovnih znamk lahko po svoje razumemo: v proizvod ali storitev so vložili delo in denar in zdaj poskušajo znamki omogočiti večjo prepoznavnost in boljši položaj na trgu, sebi pa pridobiti še več denarja. To dosegajo med drugim s trkanjem na narodno zavest (slovenska blagovna znamka), z oglaševanjem, ki je drago, pa tudi z varuhi iz odvetniških vrst, ki seveda pazijo, da ime zaščitene blagovne znamke ni zlorabljeno, kar je v njihovem predstavnem svetu seveda mogoče zagovarjati. Resnica pa je tudi, da tisti, ki živimo zunaj teh njihovih predstav, vemo, da svet ni eno samo tekmovanje, čakanje na konkurentov spregled in iskanje možnosti za prevzem česa, kar ni tvoje ali kar je v skupni lasti ali kar kaže značilnosti, kot da bi bilo skupna last.

Andrej Šmalc in Jakob Müller sta se v knjigi Slovensko tehniško izrazje: jezikovni priročnik (2011) dotaknila začetnic zaščitenih imen zdravil in drugih preparatov ter imen umetnih snovi in materialov: »v gospodarskem poslovanju« jih pišemo »v izvirniku in z veliko začetnico in jih ne sklanjamo«, »kadar pa se uporabljajo v negospodarskem komuniciranju, jih pišemo podomačeno in z malo začetnico, npr. aspirin, artein, antrakol, metasistoks itd.«; »[i]sto velja za imena, ki niso (več) zaščitena, kot je npr. aminopirin« (str. 253).

Toda sam Microsoft objavlja priročnike za svoje programe (npr. Z zbirko Microsoft Office 97 do uspeha, 1997, na več kot 650 straneh), v katerih je ime Microsoft le dvakrat označeno kot zaščiteno na ta način, in sicer na ovitku in na notranji naslovni strani, medtem ko so v kolofonu Microsoftove in druge (registrirane) blagovne znamke le naštete in potem niso več označevane z majhnim R v krogcu. Za pametnega je to dovolj. – Tudi če vzamemo v roke katero koli oglaševalsko gradivo ali recimo kataloge izdelkov posameznega proizvajalca ali prodajalca, zaščitena imena niso označena ustrezno.

(V slovenščini bo težko upoštevati pri Šmalcu in Müllerju zapisano priporočilo, naj zaščitenih imen v delu slovenskega jezika (»v gospodarskem poslovanju«) ne bi sklanjali. To počnejo v revijah, priročnikih in še marsikje, recimo Microsoft sam v svojih natisnjenih in elektronskih priročnikih, o čemer se je mogoče prepričati v pomoči za Microsoftov program Word, npr. »Uvod v Word 2010«, kjer stoji ime v tožilniku.)

Kateri razlogi govorijo proti splošno rabljeni veliki začetnici blagovnih znamk?

(1) Prvi je sorazmerna pravopisna trdnost male začetnice pri vrstnih poimenovanjih v slovenskem jeziku in izpeljankah iz njih, kot so recimo teflon, teflonski, kokakola, opel (avtomobil) ter kseroks in kseroksirati ali doslej kranjska klobasa s pogovorno različico kranjska (kot dežurna < dežurna sestra) Dvomim, da je treba spreminjati pravopisna pravila zaradi multinacionalk, ki v slovenščini zahtevajo pisanje velike začetnice, kot je v rabi v angleščini in še kje. Slovensko pišoči (in govoreči) imamo večjo pravico do lastne kot od multinacionalk in pravnikov vsiljene rabe slovenskega jezika, in to po pravilih, ki so kot norma utrjena v skupnosti, saj nas tudi zavezanost normi (z odkloni od nje, ki jih opažamo in zaznavamo kot take, vred) vzpostavlja kot jezikovno skupnost. Diktatu multinacionalk in njihovih pravnikov se je treba upreti – če sem malo patetičen – s peresom in z izbiro ustreznih tipk na tipkovnici.

(2) Angleškim jezikovnim in pravopisnim navadam v slovenščini podlegamo prehitro in s premalo razmisleka, ob tem pa so prakse v angleških slovarjih menda zelo različne: nekateri zapisujejo oblike, kakršne so v rabi, drugi pa tudi take, kot si jih multinacionalke želijo, recimo angleški glagol (!) Xerox v pomenu ‘fotokopirati’ z veliko začetnico. To je morda inovativno v angleščini, toda komajda uporabno v slovenščini.

(3) Pisanja samo določenih, pravno varovanih imen z veliko začetnico od uporabnikov jezika ni mogoče pričakovati, saj tega področja ne obvladajo niti specialisti, npr. pravniki, ki imajo praviloma samo delne poglede in vpoglede, namreč s stališča imetnika blagovne znamke, katero zastopajo. Zato bi bilo treba pisati z veliko imena vseh zaščitenih izdelkov in storitev, ki v našem predstavnem svetu nastopajo kot vrstna poimenovanja, so pa zaščitena: uporabljati Windowse in Word, oddati pismo na Pošti, igrati Loto, voziti se s Škodo, Oplom, Volvom, pojesti dve Kranjski klobasi in piti Vodo.si, Radensko, Donat Mg (Mg se piše z veliko začetnico iz drugih, citatnih razlogov), Coca-Colo (zdaj slednjo še pišemo kot kokakolo), Čokoladno in tudi Alpsko mleko, narezati si Pikantno, Trajno, Posebno, Perutninsko posebno, Čajno, Ogrsko, Gozdarsko in Pohorsko salamo ter pri tem zobati Vrhniški, Bajtarski in Barjanski kruh. Vem, zelo nezdravo je jesti toliko salam in piti toliko različnih pijač, vendar nas bodo vse te dobrote, opremljene z neokusnimi velikimi začetnicami, dotolkle še veliko prej.

(4) Lastniki blagovnih znamk nam seveda ne bodo znali svetovati, kako naj pišemo izpeljanke iz zaščitenih imen, torej izpeljanke, kakršni sta teflonski in poguglati. Najbrž ne bo dobro, če bi nam jih kdor koli prepovedal uporabljati. Z njimi se bomo pravopisno morali znajti, kakor vemo in znamo – in to so naši predniki sorazmerno dobro znali že doslej. Od nas pa bodo zagotovo želeli, da bi namesto teflonski ali teflonka pisali kar koli takega, v čemer bi bil samostalnik Teflon po možnosti v imenovalniku ednine, torej vsaj posoda, prevlečena s snovjo, imenovano Teflon. Pogovorni selotejp je zaščitena blagovna znamka imetnika Henkel AG & Co. iz Nemčije, ki bi jo morali pisati kot Sellotape. Torej tudi v pogovornem jeziku ali v slovarju pogovornega jezika? Ob tem nastajajo nesmisli že v sami angleščini, o čemer se lahko prepričamo iz čikaškega pravopisnega priročnika The Chicago Manual of Style. Povzemam kritiko: »15. izdaja: Imena blagovnih znamk, ki se začenjajo z malo črko, tej pa sledi velika črka, ne smejo stati na začetku povedi. 16. izdaja: Zdaj lahko. iPad je tak primer.« (http://www.subversivecopyeditor.com/my_weblog/cmos-16-sneak-peeks.html) V nasprotju z zapisanim v knjigi Helene Dobrovoljc in Nataše Jakop v knjigi Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom (2011) (»Imena znamk in industrijskih izdelkov so torej stvarna lastna imena, pisana z veliko začetnico: Coca-Cola, Teflon, Adidas« in »Zakon govori o ‚vtisu‘, ki ga daje ime. V slovenščini je tak vtis mogoče dobiti že na formalni ravni, tj. z rabo velike/male začetnice imena«, str. 82) torej velika začetnica ne pomeni hkrati tudi zaščite blagovne znamke. (iPad se bo najbrž pisal z malo na začetku povedi tudi v slovenščini, tako kot se npr. pH ali mm: »pH čiste vode je 7« in »mm pomeni milimeter«.)

(5) Pravopisna norma in pravila, ki se jih bolj ali manj vendarle držimo, morajo biti taki, da se jih da naučiti in da se jih da učiti, npr. v šolah; teh, spreminjajočih se, saj blagovna znamka lahko zaščito tudi izgubi, če ni pravočasno obnovljena (primera sta Gramophone in Celluloid), se ni mogoče, obvladanja pa tudi ni mogoče pričakovati od nikogar, ne od učencev ne od učiteljev. Lastniki posameznih blagovnih znamk tega ne upoštevajo, saj imajo le svoj ozki interes – pred očmi jim je le njihova blagovna znamka.

(6) Nikakor ni mogoče pristati na nekakšen vzporedni pravopisni vir, namreč register blagovnih znamk, zaščitenih v Sloveniji (http://www2.uil-sipo.si/Squ020.stm), ki je glede velikih začetnic povsem neuporabno sračje gnezdo: v njem je štirikrat zapisana zaščitena znamka ALPSKO MLEKO in šestkrat ALPSKO mleko, petkrat je zapisana znamka TEFLON, ki bi jo zato lahko kdo razumel celo kot kratico (zaščitena znamka MS-DOS je kratica v obeh delih, vendar se v slovenščini pišeta z veliko večinoma samo prvi dve črki – kako je potem z veliko začetnico tu?); poslovni sistem Mercator je pred slabim desetletjem poskusil registrirati blagovno znamko gobica za teflon, vendar je bila prijava umaknjena.

(7) Presenetljivega je v registru še veliko, recimo to, da v njem ne najdemo seznama zaščitenih znamk, ampak moramo vedeti, kaj iščemo. Seveda, saj ni namenjen jezikoslovni ali jezikovni rabi, ampak preverjanju zasedenosti določene zaščitene znamke in njenega statusa oziroma ugotavljanju razpoložljivosti kake znamke. Zaradi zapisa teflon ali kranjska klobasa ali ledeni čaj (Hrvati imajo pri nas zaščiteno ime LEDENI ČAJ, firma Radenska pa ime Ledeni Čaj) z malo začetnico v časopisu ali celo slovarju nihče, ki ima vseh sto točk, ne more trditi, da so ta imena na razpolago za splošno uporabo: za to obstaja register. Microsoft ima zaščiteni znamki Windows in Outlook, ne pa tudi Word, Office ali Access. Če naj bi obvezno pisali z veliko le zaščitene znamke, bi torej po sprevrženi logiki morali pisati zadnje tri – word, office in access – vedno z malo. Ker pa imena računalniških programov miselno obravnavamo kot eno samo skupino, meja med veliko in malo začetnico pri teh Microsoftovih imenih ne poteka po ločnici med zaščitenimi in nezaščitenimi znamkami, ampak po ločnici med prilastki v samostalniški zvezi in golimi samostalniki: uporabljam program Windows/Word :: uporabljam windowse/word.

(8) Ali je res mogoče, da v Sloveniji Adidas ni zaščitena znamka? V našem registru so kot zaščitene Adidasove narisane le tri bele črte na temni podlagi ob robu rokavov in hlačnic. Pogosto pa vidimo logotip adidas, ki je vedno zapisan z malo začetnico. In tudi zaščitena blagovna znamka še pa še je v registru kot veljavna zapisana tako, z malo začetnico. Kaj torej v teh primerih, ko se velike začetnice ne drži niti imetnik blagovne znamke?

Naj sklenem: v slovarje, leksikone in enciklopedije se da zapisati ustrezen znak pri zaščitenih znamkah desno od iztočnice, ki pa naj bo taka, kot je v dejanskem jezikovnem življenju (vključno z guglati, poguglati, v slovarjih pogovornega jezika ali žargonskih slovarjih tudi Gugl v zvezi striček Gugl (1) ‘spletni iskalnik Google’, (2) ‘kateri koli spletni iskalnik’, ipd.). To bodo znali korektno izpeljati dovolj vestni slovaropisci. Norenja z veliko začetnico nasploh pa najbrž ne bo mogoče ustaviti samo s sklicevanjem na pravopisno izročilo, na jezikoslovne kategorije in na pedagoško nevzdržnost selektivnega pisanja zdaj velike, zdaj male začetnice pri istovrstnih pojavih. To vidimo iz primerov pijemo Bizeljčana, Cviček, Jeruzalemčana, Pelinkovec (z veliko, ker so to zaščitena imena – to pisanje za vina zelo odsvetujem) proti pijemo barbero, šmarnico, bordojca, brizganec (ker vsega tega nihče noče zaščititi, reve boge ostajajo zapisane z malo). Saj človeka kar potegne, da bi prvo, z veliko začetnico poimenovano skupino imenoval nadpijače in tiste iz druge skupine brozgaste in gnojnične zvarke. V ustreznem registru se da preveriti, kaj je zaščiteno in kaj ne, in posledično preizkusiti predispozicije za obvladanje velike ali male začetnice v tehle primerih pijač: burgundec, chianti, dalmatinec, kabernet, cabernet, marvin in merlot.

Pričakovanje, da nam bodo pomagali državni organi, ki absurde, kakršen je Kranjska klobasa, celo producirajo in spodbujajo, je najbrž prazno. Treba bo dobiti zanesljivo pravno razlago, do kod smejo pri poseganju v normo slovenskega jezika lastniki blagovnih znamk s pričakovanji in zahtevami, ki dejansko presegajo njihove pristojnosti. S tem bi se nepotrebnih strahov rešili gospodarstveniki in pravniki, pa tudi mi, pedagogi, lektorji, prevajalci, jezikoslovci in vsi drugi slovensko pišoči – pred njihovimi grožnjami, ki lahko izvirajo iz strahu. Dobro bi bilo, da bi gospodarstveniki in pravniki ter slovenisti pri tem čim prej dosegli zadovoljivo soglasje, da se nam Kranjska klobasa ne bo začela upirati.

Če uporabljam pravi vir (http://www2.uil-sipo.si/s/ds.dll/02), kranjska klobasa na začetku junija 2012 ni zaščiteno ime z veliko začetnico, saj je bila registracija imena Kranjska klobasa umaknjena. Ostajajo pa tri registrirane znamke: Košaška kranjska klobasa, KRANJSKA KLOBASA in kranjska klobasa zašpiljeno dobra (in to naj bi bilo stvarno lastno ime?). Imetnik prvih dveh so Košaki TMI, d. d., Maribor, imetnik zadnje, ki bi bila zapisana pravopisno korektno, če v imenu ne bi manjkala vejica, pa je GIZ Kranjska klobasa. Priznam: to združenje se pa res piše samo z veliko začetnico, takole: Kranjska klobasa.

Spravimo se torej nad Kranjsko klobaso. Morda tako, da poimenovanje izdelka, ki so ga registrirali kot blagovno znamko, pišemo kot krajnska klobasa, z JN. Če ne priznavamo destruktorjev, smo lahko samoironično samodestruktivni. Najbolje pa bi bilo, če se odločimo za državljansko nepokorščino z uporabo vrstnih poimenovanj, ki niso zaščitena. Tule je nekaj mojih ležečih predlogov, za znakom < pa so zapovedane oblike: sir tolminec ali sir iz Tolmina < sir z označbo geografskega porekla Tolminc (Uradni list RS, št. 101/2003), sol iz Pirana < Piranska sol, sir iz Bovca ali buški sir < Bovški sir (Uradni list RS, št. 47/2004), slovenskoistrsko ekstra deviško oljčno olje < Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, želodec iz Zgornje Savinjske doline ali savinjski želodec < Zgornjesavinjski želodec, gibanica ali murska gibanica < Prekmurska gibanica, štajersko bučno olje ali prekmursko bučno olje < Štajersko Prekmursko bučno olje (tu vidimo, da je zaščiteno ime tako izvirno, da ga niso dali ne predlagatelji ne kmetijsko ministrstvo niti jezikovno pregledati; ime je neprebavljivo – ali naj torej kar zaupamo, da olje je?).

O gibanici piše ustrezni pravilnik v 6. členu: »Pridelovalci oziroma predelovalci Prekmurske gibanice, ki so do uveljavitve tega pravilnika uporabljali oziroma navajali ime Prekmurska gibanica za svoje proizvode, morajo pridobiti certifikat iz 4. člena tega pravilnika najpozneje v enem letu od dneva uveljavitve tega pravilnika, sicer tega imena ne smejo uporabljati oziroma navajati na svojih proizvodih.« (Uradni list RS, št. 47/2004) Ime Prekmurska gibanica sklanja torej celo zakonodajalec, torej se ga mogoče sme uporabljati tudi v množini. Določitev datuma, kdaj je zveza prekmurska gibanica postala ime, je v temle primeru ključna: kaj pa, če drugi pridelovalci (!) niso uporabljali imena, ampak vrstno poimenovanje? In tudi: ali se velika začetnica piše že v sprejemnem postopku (kot želja, saj uradne podlage zanjo še ni)? In kaj se zgodi z njo, če je predlog zavrnjen, če torej zakonodajalec npr. kranjski klobasi ne podeli velike začetnice? Postane spet mala?

Prevajalci pa si bodo želeli vedeti tole: če naj bi v slovenščini pili pijačo Coca-Cola (če se bo v slovenščini vse jedlo v imenovalniku ednine, npr. Idrijski žlikrof), ali bodo potem npr. v angleščini obvezno belili solato z oljem Štajersko Prekmursko bučno olje in morali pozabiti na angleški prevod za Prekmursko gibanico?

Za odgovore in pripombe k povedanemu se zahvaljujem že vnaprej.

Peter Weiss

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani