4. 9. 2013

Pisanje datumov v slovenščini

Pisanje datumov v slovenščini

Danes sem od naše tajnice slišala, da naj bi v pogodbah pisali datume brez presledkov med dnevi, meseci in leti (torej takole: 24.5.2012 oz. 24.05.2012), in sicer zato, da ne bi mogel kdo datuma ponarediti in vpisati še kakšne številke vmes.

Ali kdo ve, ali res obstaja takšno pravilo ali dogovor?

Renata Hari

 

ODGOVOR

1 Datume pišemo s številkama za dan v mesecu in leto, mesec pa s poimenovanjem, ki je lahko okrajšano, ali z njegovo zaporedno (indijsko-arabsko, komajda kdaj še rimsko) številko:

8. februarja 2012 ali
8. 2. 2012 ali tudi
8. februar 2012 ali
8. febr. 2012

1.1 Rimske številke za mesec v letu rad piše Slovenski pravopis 2003 v pravilih (§ 13: 11. XII. 1975; § 297: V Ljubljani, 9. II. 1973), vendar pa to najbrž ni več najnavadnejši način, saj ga je Rudolf Rakuša leta 1980 odsvetoval že v desetem natisu učbenika Strojepis 1. Tovrstne številke so trdna kategorija le ob imenih vladarjev (papež Janez XXIII., kraljica Elizabeta II.) ali pogojno svetnih posameznikov (William Henry »Bill« Gates III.), za označevanje delov kakih starejših knjig ali zvezkov obsežnejšega knjižnega dela (VI. knjiga Slave vojvodine Kranjske; Etimološki slovar slovenskega jezika IV, kar pa vendarle smemo prepisati v arabsko številko – tovrstna dvojnost se vidi v dveh bibliografijah Slavistične revije, saj je letnik XLVI za pisanje in branje težavnejši kot letnik 46), za številčenje uvodnih strani v knjigah (kjer pa so male rimske številke i, ii, v, x, l itd. še manj primerne), v uveljavljenih položajih v terminologijah (žveplova(VI) kislina), redko v imenih ulic (Rožna dolina, cesta IX 6), za prepisovanje letnic v starih napisih ali za njihovo stiliziranje (MCMXCVI), znamo jih prebrati na številčnicah navadnih in sončnih ur, uporabljene pa so še kdaj. Za pisanje mesecev v datumih in za izražanje stoletij pa so zdaj že navadnejše arabske številke.
1.2 Isti pravopis piše datum še v obliki Trst, dne 11. oktobra 1983 (§ 297), kjer je določnica dne danes že malo odveč (včasih je v sobesedilu vendarle treba uporabiti zvezo z dne) in prikladna za besedila, namenjena glasnemu branju, in v obliki 29. 11. 1989. leta (§ 252), kjer je vrstilni števnik letnice utemeljeno zapisan samo, če je besedilo namenjeno glasnemu branju, in še v tem primeru je običajnejše leta + glavni števnik, najobičajnejši pa je goli glavni števnik. Najbolj navadnega načina zapisa, torej brez dodatkov v obliki Trst, 11. oktobra 1983 z različico Trst, 11. 10. 1983, v SP 2003 ne najdemo. Svetovanje o tem, kateri način je primeren za katere vrste besedil, bi pričakovali v pravopisni stilistiki, ki je za slovenski jezik še nimamo.
1.3 To je bilo treba zapisati zato, da vidimo ponujeni nabor in konkretne primanjkljaje najpoglavitnejšega pravopisnega priročnika, na katerega bi se lahko sklicevali pri zapisovanju datumov.

2.1 Poimenovanja mesecev v datumu lahko pisno okrajšamo na prve tri črke, pri februarju in septembru na prve štiri, maja pa izpišemo (jan., febr. ali feb., mar., apr., maja ali tudi maj., jun., jul., avg., sept. ali sep., okt., nov., dec.). Štiri mesta (praviloma tri črke + pika) pišemo v istem besedilu dosledno, če za to govorijo oblikovni razlogi, npr. zaradi podpisovanja v stolpcih.
2.2 Druga od letnic, ki označujeta obdobje, lahko ima za pomišljajem ali poševnico izpuščen podatek za stoletje: 1941–45 (ob navadnejšem 1941–1945) ali 2011/12 (toda samo 1999/2000).
2.3 Letnica, okrajšana tako, da sta zapisani le zadnji dve številki, pred katerima kdaj stoji opuščaj, torej na način 8. 12. 12 ali 8. 2. ’12, je na ravni enako okrajšane pogovorne oblike (za aktualno tisočletje tudi na novodobni način »(leta) dva dvanajst«), kjer pa mora biti izpuščeni del seveda razviden iz sobesedila.
2.4 V listinah, ki jim želi izdajatelj dati slavnostni značaj, so datumi v celoti izpisani z besedami: V Ljubljani, dne osmega maja tisoč devetsto petindevetdeset. Najbrž bi tu pri izpisu letnice z besedami prišla v poštev redkejša različica, uporabljena prav za letnice, devetnajststo petindevetdeset.

3 V priročniku slovenskega prevajalskega oddelka pri Evropski komisiji, zaradi česar so njegova pravila seveda prilagojena prevajalskemu delu (iz leta 2010) (Slogovni priročnik Komisije:
http://ec.europa.eu/translation/slovenian/guidelines/documents/styleguide_slovene_dgt_sl.pdf), najdemo glede datuma tale pravila:

»Zapisujemo ga z nedeljivim presledkom (Ctrl + Shift + Space) in ne vpisujemo ničel, če število ni dvomestno (23. 11. 2000/3. 1. 2000). Bodite pozorni na ločila pri navedbi kraja in datuma. Če datum zapišemo z besedo, postavimo mesec v rodilnik. Pri zapisovanju s številko ali besedo se ravnamo po izvirniku, vendar moramo upoštevati naslednje ustaljene primere, ko so datumi vedno zapisani z besedo:

v napotilih na naslednje dokumente:
Mnenje z dne 13. julija 2005 (mnenja Sveta)
[...]
v glavi dokumenta:
Bruselj, 24. junija 2005
pred naslovom pravnega akta:
z dne 24. junija 2005
na koncu uredbenega dela dokumenta:
V Bruslju, 24. junija 2005«

3.1 »Če datum zapišemo z besedo, postavimo mesec v rodilnik«: to ne velja vedno, kar se vidi iz datuma, zapisanega na naslovni strani priročnika slovenskega prevajalskega oddelka: 1. oktober 2010. In tako še: »Današnji datum je 4. junij 2012« ali »Velika noč je takrat prišla na 29. marec«.
3.2 Pisanje nedeljivega presledka (še enkrat: Ctrl+Shift+preslednica) v datumu takoj za številko dneva je praktično zato, ker z njim preprečimo, da bi pri deljenju številka dneva ostala na koncu vrste, poimenovanje meseca ali njegova številka pa bi prešla v novo. V nasprotju s slogovnim priročnikom pa odsvetujem pisati nedeljivi presledek tudi pred letnico, saj so tako povezane enote lahko zelo dolge in pri oblikovanju besedila bolj moteče kot letnica, ki stoji na začetku nove vrste: 29. februarja 2012.

4 Pisanje ničel ali opuščanje presledkov v datumih, ki so zapisani s števili, s čimer naj bi menda preprečili dodajanje številk pri dnevih in mesecih, spadata med legende in mite, ki imajo z resničnostjo prav malo skupnega. Ponarejanje uradnih listin je kaznivo dejanje, ki se ga da zelo hitro odkriti z izvirnikom ali kopijo npr. pogodbe, tako da ravno pri datumu ali obrestni meri nima posebnega smisla. Prestopnik, ki se je lotil popravljanja datuma, je zgrešil številko. Tehtnejša je v tem smislu zahteva, da se pred kak pomemben denarni znesek, zapisan z rokopisno številko, postavi enačaj – črtica (vezaj) je premalo, ker bi jo kdo vendarle lahko uporabil za del z roko zapisane sedmice, npr. na obrazcu za dvig ali polog gotovine v banki. Na kakih potrdilih o prejemu gotovine ali npr. pogodbah se v takem primeru rokopisni znesek piše še z besedami. (Ker smo čeke do leta 2000 še pisali z roko, je bilo treba znesek izpisati z (eno samo!) besedo, številsko zapisano =107.703,30 SIT recimo z eno besedo takole: enstosedemtisočsedemstotri 30/100 – en- ravno zato, da ne bi kdo spredaj dopisal kake poljubne številke.) Tatinske korifeje vam bodo zatrdile, da se danes krade na veliko bolj zvite načine.

5 Nemci pišejo datume podobno kot mi, tudi s številkami in števili (1. 9. 1995), le da pravopisu za strojno pisanje datumov v stolpcih in zaradi obrazcev pri dnevih in mesecih priporoča dosledno dvomestne številke brez presledkov v obliki 01.01.2012 ali 31.12.2012, saj dolžina zapisanega tako ne niha in se lahko v preglednicah natančneje podpisujejo dnevi, meseci in leta. Taka oblika zapisa datuma z vodilnimi ničlami je lahko določena tudi v računalniških programih, s katerimi so oblikovani računi in podobni dokumenti. Vendar pa to še ne pomeni prevladujoče rabe, nasploh pa ni priporočljiva. Ker je stično pisanje številk brez vodilnih ničel v datumih gospodarno, ga radi uporabljajo v leksikonih in enciklopedijah.

6 Če datum stoji na začetku povedi, imamo več možnosti, saj po mnenju mnogih pišočih številka dneva v mesecu (ali številka nasploh) ne sme začenjati povedi; to spada v pravopisno stilistiko, ki pa je bolj področje boljših ali slabših izbir, ne pravil.
6.1 Kot najboljša odločitev se kaže način »Dne 8. februarja letos ...« (dne tu uporabimo z lažjim srcem kot v zvezi »V Ljubljani, dne 1. junija 2012«, sploh ker je lahko v tej obliki zapisan tudi datum, zapisan s samimi številkami: »Dne 1. 6. 2012 ...«).
6.2 Sploh v manj formalnih besedilih lahko poved začnemo preprosto na način »8. februarja 2012 je bil ...« ali »8. 2. 2012 je bil ...«.
6.3 Tretja možnost je »Osmega februarja 2012 se je začel ...«, vendar pa so pri izpisovanju z besedo višje številke nekaj daljše, recimo »Devetindvajsetega februarja 2012 je bil ...«. Tu je mesec odsvetovano pisati s številko ali okrajšanega: »Devetindvajsetega 2. 2012 je bil ...« ali »Devetindvajsetega febr. 2012 je bil ...«

7 Mednarodni standard za zapis datuma določa pisno obliko LLLL-MM-DD (čemur v še naprej padajočem zaporedju lahko sledijo ura, minuta, sekunda ...), ki je praktična zato, ker se da tako zapisane datume preprosto strojno urejati in ker so neodvisni od jezika in nedvoumni (zdajšnje angleške in ameriške oblike lahko povzročijo hude zaplete). Zapis v obliki 1945-05-09 je težko izgovorljiv in ga preprosto nismo vajeni, vendar pa je edini, ki ga je pri strojnem urejanju mogoče upoštevati pri naraščajočem ali padajočem razvrščanju, npr. če je dodan imenu računalniške datoteke takole (črka takoj za številko dneva pomeni različico, shranjeno istega dne):

PWeiss -- Datumi 2012-05-27a
PWeiss -- Datumi 2012-05-31a
PWeiss -- Datumi 2012-06-04a
PWeiss -- Datumi 2012-06-04b
PWeiss -- Datumi 2012-06-05a

Morda se komu zdi datum v imenu datoteke odveč, češ da je tako ali tako razviden iz podatkov o shranjeni datoteki, kar pa se pri kopiranju datotek izkaže kot varljivo. Datumi, ki bi bili v imenu datoteke zapisani v obliki 27.5.2012 ali 27.maj.2012, bi se pri razvrščanju različic datotek, označenih na ta način, obnašali zelo samovoljno in nepredvidljivo.
 

Peter Weiss [Peter.Weiss@guest.arnes]

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani